Franja

okrasn|i (-a, -o) schmückend, Schmuck- (element das Schmuckelement, kamen der Schmuckstein, predmet der Schmuckgegenstand), Zier- (grm der Zierstrauch)

okrasni ribez stalna zveza
botanika (grm) ▸ díszribiszke

oleander samostalnik
Nerium (grm) ▸ leander, oleanderPovezane iztočnice: navadni oleander

oleandrov pridevnik
(o grmu ali delu grma) ▸ leander, oleander

oljčica samostalnik
botanika Elaeagnus (grm) ▸ ezüstfa, olajfűz
Povezane iztočnice: kobulasta oljčica, ozkolistna oljčica

omela samostalnik
Viscum (grm) ▸ fagyöngyPovezane iztočnice: bela omela

onothērā -ae, m (gr. ὀνοϑήρας) bot. onotêra, grm, sicer imenovan tudi onēar = vrbovec, starejše kosmati kiprej (Epilobium hirsutum Linn.): Plin. — Soobl. onothēris (oenothēris) -idis, f (gr. ὀνοϑηρίς) onotêrida (ojnotêrida): Plin.

oranževec samostalnik
1. Citrus sinensis (drevo ali grm) ▸ narancs, narancsfa
2. (član protestantskega reda) ▸ narancsosVoditelji protestantov in reda oranževcev so svoje pripadnike pred pohodom pozvali, naj se izogibajo nasilju. ▸ A felvonulás előtt a protestánsok és a Narancs Rend vezetői az erőszak elkerülésére szólították fel híveiket.

ovalnolistna kalina stalna zveza
botanika Ligustrum ovalifolium (grm) ▸ télizöld fagyal

ozkolistna oljčica stalna zveza
botanika Elaeagnus angustifolia (grm) ▸ keskenylevelű ezüstfa

paliūrus -ī, m: V., Col. in f: Plin. (izpos. gr. παλίουρος) bot. trnov grm, ki so ga uporabljali za živo mejo, bôdčec (bódčec), Kristusov trn, derák, draka (Rhamnus paliurus Linn., Paliurus spina-christi).

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.

panešplja samostalnik
Cotoneaster (grm) ▸ madárbirs

plazeča trdoleska stalna zveza
botanika Euonymus fortunei (grm) ▸ repkénykecskerágó

plezalna hortenzija stalna zveza
botanika Hydrangea petiolaris (grm) ▸ kúszó hortenzia
Sopomenke: plezava hortenzija

plezava hortenzija stalna zveza
botanika Hydrangea petiolaris (grm) ▸ kúszóhortenzia
Sopomenke: plezalna hortenzija

počépati (-am) | počépniti (-em) imperf., perf.

1. accoccolarsi, accovacciarsi, accosciarsi; accucciarsi; accucciolarsi; acquattarsi:
počepniti okrog odnja accoccolarsi attorno al fuoco
evf. počepniti za grm fare i bisogni all'aperto
pren. plotovi so počepali gli steccati venivano crollando

2. pren. pejor. cedere; calare le brache:
grozili so mu, pa je počepnil cedette alle minacce

poljski javor stalna zveza
botanika Acer campestre (drevo ali grm) ▸ mezei juhar
Sopomenke: maklen

polúlati (-am)

A) perf. otr. fare la pipì, bagnare:
polulati posteljo bagnare il letto

B) polúlati se (-am se) perf. refl. otr. pisciare; fare la pipì:
polulati se za grm pisciare, fare la pipì dietro un cespuglio
abs. polulati se fare la pipì addosso

portugalski lovorikovec stalna zveza
botanika Prunus lusitanica (drevo ali grm) ▸ portugál babérmeggy