Franja

desertna žlica stalna zveza
1. (del jedilnega pribora) ▸ desszertkanál

2. v kuharskih receptih (merska enota) ▸ desszertkanál
File piščančjih prsi popražite na desertni žlici arašidovega masla in malo olivnega olja. ▸ A csirkemellfilét pirítsa meg egy desszertkanál mogyoróvajon és egy kevés olívaolajon.

desetmilijonica samostalnik
matematika (desetiška enota) ▸ tízmilliós

desettisočica samostalnik
1. (število deset tisoč) ▸ tízezer
Kriptovaluta bitcoin se le dober teden potem, ko je prebila mejo 10 tisoč dolarjev, skoraj izstrelila do nove desettisočice, saj je bila cena bitcoina na nekaterih menjalnicah že več kot 19 tisoč dolarjev. ▸ kontrastivno zanimivo A bitcoin kriptovaluta alig egy héttel azután, hogy áttörte a 10 000 dolláros határt, majdnem felszárnyalt a következő tízezresig, hiszen a bitcoin értéke néhány váltónál már több, mint 19 000 dollár.

2. matematika (desetiška enota) ▸ tízezres
Zaokroži število prebivalcev naštetih glavnih mest na desettisočice. ▸ Kerekítsd tízezresre a felsorolt fővárosok lakosságának a számát!

diftong samostalnik
jezikoslovje (glasovna enota) ▸ kettőshangzó, diftongus
Sopomenke: dvoglasnik

digitus -ī, n (iz dicitus)

1. „kazalec“, od tod vsak prst na roki: d. pollex C. palec, d. index H. = d. salutaris Suet. = d. gustator Hier. kazalec, d. medius Q. = d. mediānus Veg. = d. infamis Pers. ali d. impudicus (ker spominja na moški spolni ud) Mart., Isid. sredinec, d. medicus Marc., Isid. = d. anularis (ker so na njem nosili zlat prstan) Isid. = d. minimo proximus ali minimo vicinus ali d. medicinalis Macr. prstanec, d. minimus Gell. = d. auricularis (ker se z njim trebi uho) Isid. = brevissimus dextrae manus d. Macr. mezinec, concrepare digitis Pl., Ci. ali digitos Petr. (gl. concrepō), digitorum percussio Ci., istum de digitis anulos abstulisse Ci., digitos comprimere pugnumque facere in naspr. digitos diducere ali extendere Ci., comprimere digitos utrimque Cels., digito liceri Ci. z dvignjenim prstom, digitum tollere Ci. prst dvigniti (pri dražbi, glasovanju), pa tudi kot znamenje, da se gladiator preda (in prosi milosti pri občinstvu): Mart., Sid., pugnare ad digitum Q. dokler eden od borilcev ne dvigne prsta v znamenje vdaje; digitum exserere Q. prst iztegniti, toda (pren.): digitum exsere, peccas Pers. = digito sublato ostende victum te esse a vitiis; digitum intendere ad aliquid Ci. s prstom kazati na kaj; aliquid digito monstrare ali demonstrare (gl. dēmonstrō), v pass.: monstror digito praetereuntium H. mimoidoči s prstom za menoj kažejo (ker sem slaven) H., tako tudi: pulchrum est digito monstrari et dicier „hic est“ Pers., quos saepius vulgus quoque imperitum et tunicatus hic populus transeuntes nomine vocat et digito demonstrat? T., vos cunctorum digiti notabant Hier.; computare digitis Pl., Plin. iun. na prste naštevati, preračunavati = numerare per digitos O. ali digitis Suet., si tuos digitos novi Ci. ep. tvojo veščino računanja, venire ad digitos Plin., digitis nutuque loqui O. z znamenji sporazumevati se, nil opus est digitis, per quos arcana loquaris O., postquam fuerant digiti cum voce locuti Tib. ko so prsti nehali brenkati ob petju, ad digiti sonum Tib. k brenkanju, tibia … digitis pulsata canentum Lucr., aliquid digito attingere Porcius Licinus ap. Gell. le lahno dotakniti se, caput scalpere digito uno Asin. Poll. fr., Sen. ph., Iuv., Amm. le z enim prstom čohljati se po glavi (da se pričeska ne pokvari), ardenti lucernae digitum admovere Val. Max., videsne, ut cinaedus orbem digito temperat? Suet. (Augustus 68) kako … izvablja ubrane glasove ali (kakor je občinstvo razumelo ta verz) kako … z enim prstom obvlada svet, digitorum nervos incīdere Lamp. Preg.: si scis tute, quot habeas digitos in manu Pl. = če vsaj količkaj veš; in digitis hodie percoquam quod ceperit Pl. = zdi se mi nemogoče; quā … digitum proferat non habet Ci. ne ve, kako bi le prst premaknila = le najmanjše dosegla; ne digitum quidem alicuius rei causā porrigere (= οὐδὲ δάκτυλον προτεῖναι χάριν τινός) Ci. niti s prstom ganiti = prav malo prizadevati si; aliquem uno digito attingere Pl., Ter. le z enim prstom (= le malce) dotakniti se koga, tako tudi samo digito aliquem attingere Ci. ali digito aliquem contingere Ca. ap. Gell., aliquem vel digito ali digito tenus contingere Ap. in aliquem digito tangere Pl.; audivi, … qui primoribus labris gustassent genus hoc vitae et extremis, ut dicitur, digitis attigissent, emersisse aliquando Ci. = ki so se le površno ukvarjali s … , digito se caelum attigisse putat Ci. ep. = misli, da je v devetih nebesih, presrečen je; tamquam digitos auctores omnes novisse Iuv. natančno poznati; colere summis digitis Lact. = s konci prstov dotikaje častiti.

2. prst na nogi, nožni prst: Lucr., Petr., Suet., digiti pedum O., digitis insistere O. ali digitis erigi Q. na prste stopiti, insistere summis digitis Cels., Sen. ph. stopiti na konice prstov, constitit in digitos arrectus V., digitos pedum detundere ad lapides Ap.; (o živalskih prstih): Luc. ap. Non., Col., Plin.; ptičji krempeljc, krempeljček: Varr. idr.; rakove klešče: ut in litore cancri digitis primoribus stare Varr. ap. Non.; pajkove nožice: digiti exiles O.; pren. v pl. mali odrastki vej, vejice: Plin.

3. kot merska enota prst, palec = šestnajstina rimskega čevlja (pes), približno 2 cm: Front., digitum pollicem latus Ca. palec širok, d. transversus Ca. poprečni prst; digiti primores prednji deli, konci prstov, npr.: late digitos primores quattuor, alte digitos primores tres Ca.; quattuor patens digitos C.; preg.: si … ex isto loco digitum transvorsum (= transversum) aut unguem latum excesseris Pl., ab hac (regulā) mihi non licet transversum, ut aiunt, digitum discedere Ci. niti za prst odstopiti, neque ab argento digitum discedere Ci., mihi certum est ab honestissima sententia digitum nusquam (sc. discedere) Ci. ep., digitis a morte remotus quattuor aut septem Iuv.

4. kot nom. propr. Digitī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) Idajski Digiti, Kibelini svečeniki (gl. dactylus): Ci., Arn.

Opomba: Sinkop. obl. dictus -ī, m: Luc., Varr. ap. Non.; sinkop. gen. pl. digitûm: Varr. ap. Char.

diskéten (-tna -o) adj. inform.
disketna enota unità centrale, processore

dolžinsk|i (-a, -o) Längen-; longitudinal, Longitudinal-
dolžinska enota die Längeneinheit
dolžinska mera das Längenmaß
dolžinska merilna lestvica der Längenanschlag
dolžinska razmeritev die Ablängung
dolžinska stopinja der Längengrad

dolžínski of length; longitudinal

dolžínska enota unit of length
dolžínska mera linear measure
dolžínski prerez longitudinal section
dolžínska stopinja degree of longitude

dolžínski longitudinal

dolžinska enota unité ženski spol de longueur
dolžinska mera mesure ženski spol de longueur; mesure linéaire
dolžinska stopinja degré moški spol de longitude

drachma, st.lat. drachuma (Enn., Pl., Ter.), -ae, gen. pl. nav. drach(u)mārum, pa tudi drachmûm (Ci. ep.), f (gr. δραχμή) drahma,

1. grški srebrnik, grška denarna enota: Kom., Ci. idr., (servo) quingentis empto drachmis H.

2. utež = osmina unče = 96. del asa: Plin. idr.

dvoglasnik samostalnik
jezikoslovje (glasovna enota) ▸ kettőshangzó
Sopomenke: diftong

dynamic [dainǽmic]

1. pridevnik (dynamically prislov)
silovit, energičen, dinamičen, aktiven

dynamic unit delovna enota

2. samostalnik
gibalna, gonilna sila

ejalet samostalnik
zgodovina (upravna enota) ▸ vilajet [közigazgatási egység az Oszmán Birodalomban] ▸ ejalet [közigazgatási egység az Oszmán Birodalomban]
Povezane iztočnice: Budimski ejalet

elitn|i (-a, -o) Elite- (enota die Elitetruppe, Eliteformation, šola die Eliteschule, moštvo Elitemannschaft)

energíja energy; vigour, force; (tudi figurativno) spirit, life; pogovorno pluck, go; fizika energy, mehanika power

brez energíje soft, listless
z vso energíjo se česa lotiti to apply (ali to devote) one's energies to something
delati z vso svojo energíjo to work with all one's energy (ali with all one's might)
zbrati vso svojo energíjo to gather all one's strength
enota energíje unit of energy
oskrba z energíjo power supply, energy supply
statična (potencialna) energíja static (potential) energy

erg samostalnik
1. fizika (merska enota) ▸ erg

2. geografija (puščava) ▸ erg, homoksivatag
Celo v ergih najdemo zjutraj v pesku sledove številnih večjih in manjših živali. ▸ Még az ergekben is számos kisebb-nagyobb állat nyomát találjuk reggelente a homokban.

étalon² [etalɔ̃] masculin zakonita mera, teža; figuré standard, model, vzorec

étalon d'intensité lumineuse enota svetilnosti
les systèmes monétaires sont basés sur l'étalon-or denarni sistemi temeljé na zlatem standardu
étalon de vie življenjski standard

Evropski ekonomsko-socialni odbor stalna zveza
(organizacijska enota) ▸ Európai Gazdasági és Szociális Bizottság

fagot samostalnik
1. (pihalo) ▸ fagott, búgósíp
2. vojska (raketni sistem) ▸ Fagot
Za protitankovsko zaščito je enota oborožena s protioklepnimi raketnimi sistemi fagot. ▸ A tankok elleni védelemhez az egységet Fagot páncéltörő rakétarendszerekkel fegyverezték fel.

farad samostalnik
elektrika (enota za kapacitivnost) ▸ farad