-
klitoris samostalnik anatomija (ženski spolni organ) ▸
klitorisz, csiklódraženje klitorisa ▸ klitorisz ingerlése
stimulacija klitorisa ▸ klitorisz izgatása
dražiti klitoris ▸ klitoriszt ingerel
stimulirati klitoris ▸ csikót stimulál
odstranitev klitorisa ▸ klitorisz eltávolítása
Sopomenke: ščegetavček -
lèv zoologija lion
britanski lèv (= Britanci) the British Lion
morski lèv sea lion
krotilec, dreser lèvov lion tamer
lovec na lève lion hunter
lov na lève lion hunting
salonski lèv (figurativno, ženski idol) ladies' man, pl men; lady-killer; arhaično squire of dames, carpet knight; (plačan) gigolo; humoristično lounge lizard
dražiti britanskega lèva (figurativno) to twist the (British) Lion's tail
-
lion [láiən] samostalnik
zoologija lev
figurativno junak, ugleden človek
britanska angleščina, množina mestne znamenitosti; znameniti ali zloglasni ljudje
Lion Lev (v zodiaku)
the lion's mouth levje žrelo, figurativno tveganje, nevarnost
to put one's head into the lion's mouth; ali to go into the lion's den podajati se v nevarnost, tvegati
the British Lio britanski lev, Britanci
like a lion hrabro, kot lev
lion's share levji delež
lion's skin levja koža, figurativno junačenje
to twist the lion's tall izzivati, žaljivo pisati o Angliji, dražiti angleškega leva
lion in the way (ali path) nevarnost, ovira (zlasti namišljena)
-
nagaja|ti (-m)
1. otrok: unartig sein
2. komu: (dražiti) (jemanden) necken
3. hudobno: (jemandem) Scherereien machen; (jemandem) Schwierigkeiten machen, (jemandem) Hindernisse in den Weg legen
4. stroj ipd.: Schwierigkeiten bereiten
-
nerve1 [nə:v] samostalnik
anatomija živec, živčni končič
figurativno hladnokrvnost, pogum, odločnest, moč
botanika žila lista
zoologija žilica v krilu insekta
pogovorno predrznost
množina živčnost, živčevje
poetično kita
he is a bag of nerves prenapet je, ima zrahljane živce
a fit of nerves živčnost, živčni napad
to get on s.o.'s nerves iti komu na živce, dražiti
to have the nerve to do s.th. imeti pogum kaj narediti, drzniti si kaj narediti
to have steady nerves imeti močne živce
nerves of iron (ali steel) jekleni živci
to lose one's nerve zgubiti pogum, zbati se
a man of nerve pogumen človek
figurativno to strain every nerve napeti vse sile
to suffer from nerves biti prenapetih živcev
-
nervo m
1. anat. živec:
nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
attacco, crisi di nervi živčni napad
tensione di nervi živčna napetost
avere i nervi biti živčen, slabe volje
avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
avere i nervi saldi obvladati se
dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati
2. pren. jedro
3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)
4. bič
5. glasba struna; žima (na loku)
-
per-cellō -ere -culī -culsum (per in *cellō2) „docela pretresti“
1. udariti, suniti: alicui genū (s kolenom) femur L., aliquem genū L., cum stipite perculit O.
2. ob tla treščiti, ob tla vreči, podreti, pobiti, potolči, poraziti: Varr., Ter., Col., Amm. idr., plaustrum oneratum Ca. ap. Gell., fulmina domum perculerunt L., hostes L., me stantem perculerunt Ci., cives Martis vis perculit Ci., Buten perculit et harenā extendit V.; preg.: plaustrum perculi H. = vse sem si pokvaril, sodu sem izbil dno.
3. metaf.
a) omajati, zrušiti, uničiti, upropastiti, ugonobiti, pogubiti: imperium N., rem publicam T., indicio p. aliquem T., perculsa est Lacedaemoniorum potentia N., mancipii audacia rem publicam perculisset T.
b) pretresti, prestrašiti, osupiti: perculsus nuntio L., caede S., improvisā interrogatione T.; razvoj pren. pomena pojasnjujejo stavki: quā plagā perculsus non succubuit N. od tega udarca zadet, perculsos hostium fudit Cu., perculsi atque infirmi hostes C., eos pavor in silvas pepulerat L. jih je bil prepodil, vox repens perculit urbem Val. Fl. je udaril v mesto, aliquem ad turpitudinem p. Ap. priganjati, dražiti.
Opomba: Pf. perculsit: Amm.
-
pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
-
pinprick [pínprik] samostalnik
ubod, luknjica
figurativno majhna težava, zbadanje
to pursue a policy of pinpricks dražiti, zbadati koga
-
podraži|ti1 (-m) dražiti verteuern, im Preis hinaufsetzen
-
povráčanje (bruhanje) vomissement moški spol , (iz želodca v usta) régurgitation ženski spol
dražiti k povračanju provoquer le vomissement
-
povráčanje (bruhanje) vómito m
dražiti k povračanju provocar (a) vómito
-
Preisschraube: die Preisschraube anziehen/an der Preisschraube drehen zviševati cene, dražiti blago
-
rein [rɛ̃] masculin ledvica, obist; pluriel ledja, križ
coup masculin de reins hudo trganje v križu
effort masculin, tour masculin de reins trganje v ledjih, v križu, lumbago
greffe féminin d'un rein presaditev ledvice
j'ai mal aux reins križ me boli
avoir les reins forts (ali: solides) (figuré) biti bogat, vpliven, mogočen
avoir les reins souples (figuré) imeti mehko hrbtenico, biti klečeplazen
avoir de la force dans les reins biti plečat, močnih pleč
casser les reins de quelqu'un (figuré) uničiti komu kariero
se casser les reins, se donner un tour de reins zlomiti si, spahniti si križ
mettre l'épée dans les reins de quelqu'un priganjati, jeziti, dražiti, vznemirjati neprestano koga
sonder les reins et les cœurs skušati spoznati intimna čustva
-
rough up prehodni glagol
grobo ravnati (s kom), nahruliti, nadreti (koga)
to rough up s.o. up the wrong way figurativno drážiti, ozlovoljiti koga
-
Scherz1, der, (-es, -e) šala; Scherze treiben šaliti se; keinen Scherz verstehen ne razumeti šale; seine Scherze über jemanden/etwas machen norčevati se iz (koga/česa), izbijati šale nad (kom/čim); seinen Scherz mit jemandem treiben dražiti (koga); sich mit jemandem einen Scherz erlauben potegniti (koga) za nos; zum Scherz za šalo, kar tako; Scherz beiseite! zdaj pa resno/zares!
-
set*3 [set]
1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)
2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko
to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela
-
stimulira|ti (-m) stimulieren; anregen; (dražiti) reizen; (podžigati) anspornen (zu)
-
Streich, der, (-/e/s, -e) udarec, (Schlag) udar; Bergbau odkopna proga; figurativ norčija, šala; auf einen Streich na en mah; jemandem einen Streich spielen zagosti jo (komu), dražiti koga, vleči koga za nos
-
stroke2 [stróuk] prehodni glagol
šport dajati takt (pri veslanju); označiti s črto, prečrtati; biti (o uri); (po)molsti (kravo); (po)gladiti (z roko), (po)božati (lase, žival, gube); ljubkovati
neprehodni glagol
veslati, dajati tempo veslačem
to stroke a boat (a race, a crew) veslati in dajati takt veslanja v čolnu (pri tekmovanju, moštvu)
the crew was stroking at 32 moštvo je veslalo z 32 udarci (vesljaji) na minuto
to stroke a cat's back pogladiti mačko po hrbtu
he stroked his hair pogladil se je po laseh
to stroke s.o. (s.o.'s hair) the wrong way (raz)dražiti, (raz)jeziti koga
to stroke s.o. down pomiriti koga, omehčati, pridobiti koga z laskanjem