Franja

papaja samostalnik
1. Carica papaya (drevo) ▸ papaja, papája, dinnyefa
2. (sadež) ▸ papaja

papajin pridevnik
1. (o plodu) ▸ papaja, papája
2. (v kulinariki) ▸ papaja
3. (o snovi) ▸ papaja
4. (o drevesu) ▸ papaja, papája
5. (o kozmetičnih izdelkih) ▸ papajás

plóden² (-dna -o) adj. bot. fruttifero:
plodni cvet fiore fruttifero
plodni list carpello, carpofillo

poliándričen (-čna -o) adj. poliandrico:
poliandrična zakonska zveza matrimonio (sistema nuziale) poliandrico
zool. poliandrična samica femmina poliandrica
bot. poliandrični cvet poliandro

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

pomaranča samostalnik
1. (plod) ▸ narancsSopomenke: oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

2. Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfaSopomenke: pomarančevec, oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

pomaránčen

pomaránčni cvet orange blossom
pomaránčni nasad orange grove
pomaránčne barve orange-coloured
pomaránčni olupki orange peel
pomaránčni sok orange juice

pomaránčen d'orange

pomarančni cvet fleur ženski spol d'o ranger
pomarančna lupina écorce ženski spol d'orange, zeste moški spol d'orange
pomarančna marmelada confiture ženski spol d'orange
pomarančni olupki pelures ženski spol množine d'orange
pomarančni sok jus moški spol d'orange

pomarančev|ec moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (oranževec) der Orangenbaum; grenki pomarančev: der Pomeranzenbaum
cvet pomarančevca die Orangenblüte

posamez|en (-na, -no) einzeln, Einzel-, individuell, individual-, Individual-; (sporadičen) vereinzelt; (cvet die Einzelblüte, pogovor das Einzelgespräch, primer das Einzelbeispiel, zvezek das Einzelheft, država der Einzelstaat, kazen die Einzelstrafe, številka die Enzelnummer, stroški množina Einzelkosten množina, znesek der Einzelbetrag, zapažanje die Einzelbeobachtung)
posamezni listi lose Blätter
zbirka posmeznih listov die Loseblattsammlung

prášničen (-čna -o) adj. bot. dell'antera;
prašnični cvet fiore maschile
prašnična nit filamento

prevésen (-sna -o) adj. inclinabile; ribaltabile; inclinato:
bot. prevesni cvet fiore col gambo inclinato
prevesna lega posizione inclinata
prevesni kanu canoa con bilanciere laterale

prȍrāst ž
1. listi, zel povrtnine, zelja, čebule, solate: salata ide u prorast solata gre v cvet
2. med. izrastek: u blizini raka zametne se ista takva prorast u limfnoj žlezdi

qointo peti

qointa parte petina
qointa esencia jedro, cvet, bistvo
mandar al qointo infierno poslati k vragu

quīntus 3, starejše quīnctus (Pl.), num. ordinale (quīnque) peti: L. idr., quinto quoque anno Ci. ali quinto anno quoque Pl. vsako peto leto, vsakih pet let, a. d. V Kal. Nov. Ci. = 28. oktobra, quinto (sc. die) Idus Apriles Col. = 9. aprila, quinta pars Ci. petina; toda: quinta pars nectaris H. petkrat večja sladkost, cvet, quintis castris C. po petdnevnih pohodih, ex eodem semine redire cum quinto (sc. grano) Varr. petnajsterno, quinto decimo die Ci. 14 dni potem (pozneje), po 14 dneh; acc. adv. quīntum petič, petikrat, v peto (po času): Vell. idr., consules Q. Fabius quintum, Q. Fulvius Flaccus quartum L.; abl. adv. quīntō, sprva krajevno = na petem mestu: Varr. ap. Gell.; od tod petič (po vrsti), v peto: lectisternium quinto post urbem conditam habitum est L.; pri poznejših piscih (npr. pri Eutr.) tudi = petič (po času), petikrat. — Kot nom. propr. (rim. ime)

1. Quīntus -ī, m (nav. okrajšano Q.) Kvínt: Ci., L. idr.

2. Quīnta -ae, f Kvínta: Ci., L. idr.

rósa dew

brez róse dewless
rósa (cvet) mladosti dew of youth
večerna rósa evening dew
vlažen od róse wet with dew, dew-drenched
rósa pada the dew is falling

sedèč (-éča -e)

A) adj.

1. seduto, che sta seduto:
ekst. sedeča kopel semicupio

2. sedentario:
sedeči poklic professione sedentaria

3. bot. senza peduncolo:
sedeči cvet fiore senza peduncolo

B) sedéč (v adv. rabi) sedendo

seed [si:d]

1. samostalnik
seme, semenje; kal; pečka; ikra
zoologija seme, sperma
botanika diaspora
Biblija potomstvo
figurativno začetek, izvor

the seed of Abraham Židje
not of mortal seed nezemeljskega izvora
to raise (up) seed figurativno zaploditi; roditi otroke, potomstvo
to run (to go) to seed iti v seme, v cvet; figurativno podivjati, izroditi se; figurativno popustiti v dejavnosti
he goes to seed figurativno z njim gre navzdol
to sow the seed of discord sejati seme razdora

2. neprehodni glagol
iti v (pognati) seme, dati seme, obroditi; osuti se
prehodni glagol
posejati, zasejati; odstraniti, izluščiti seme (pečke iz sadja); drzati, smukati (lan)
šport ločiti, oddeliti slabše tekmovalce od boljših

single¹ [siŋgl] pridevnik
posamezen, poedin; enojen; samski, neporočen; sam, osamljen, zase živeč; brez tuje pomoči, sam, nespremljan; samo za enega (postelja); enosmeren (vozovnica); enkraten, edinstven; preprost, enostaven; polten, iskren; dosleden
šport z enim igralcem na vsaki strani, single

of a single beauty enkratne, edinstvene lepote
single bed postelja za eno osebo
single blessedness fantovstvo, blaženi samski stan
single broth sleng pivo
single combat dvoboj
single court teniško igrišče za single igre
single eye figurativno predanost samo enemu cilju, enostranost
single eye-glass monokel, enoočnik
single file kolona po eden
single flower cvet, ki raste sam na steblu, ki ima enojno čašo
single game igra, ki jo igra samo en igralec na vsaki strani, igra posameznikov
single heart prostodušnost
single life samsko življenje (stan); samotarsko življenje
single line enotirna proga
single man samski moški, samec
single parts posamezni deli
single payment ekonomija enkratno plačilo
single room soba z eno posteljo, samska soba
with single purpose vztrajno zasledujoč le en cilj (namen)
single woman samska ženska, samka
book-keeping by single entry enostavno knjigovodstvo
to have a single aim in view imeti en sam cilj v vidu
to have a single eye for imeti smisel le za, misliti le na
I had to fight single moral sem se sam boriti
to live single samsko živeti, v celibatu
single mistake would spoil it all ena sama napaka bi vse pokvarila
to remain single ostati samski(a), ne se poročiti
I speak it with a single heart to govorim z vso iskrenostjo

spiccare

A) v. tr. (pres. spicco)

1. odtrgati, ločiti (tudi pren.):
spiccare un fiore odtrgati cvet
spiccare le parole razločno izgovarjati besede

2. trgov., pravo izdati:
spiccare un assegno izdati menico
spiccare un mandato di cattura izdati zaporni nalog

3.
spiccare un salto skočiti
spiccare il volo vzleteti; pren. pobegniti

B) v. intr. izstopati; odlikovati se

C) ➞ spiccarsi v. rifl. (pres. mi spicco) ločiti se (meso od koščice)