Franja

umano

A) agg.

1. človeški:
bestia umana zver v človeški podobi
creatura umana človeško bitje
genere umano človeški rod
scienze umane družbene vede
umane lettere leposlovje, beletristika

2. človeški (ki se nanaša na človeka, na človeško naravo):
l'umana debolezza človeška slabost
è umano človeško je
errare è umano človeško je grešiti

3. človeški, človečen, človekoljuben

B) m

1. (le sing.) človeško (kar je človeku lastno); človeška razsežnost

2.
umani pl. knjižno ljudje, človeška bitja

um|en (-na, -no) gescheit, klug; rationell
umno bitje das Vernunftwesen

úmen (úmna -o) adj. intelligente, ragionevole; raziocinante:
človek je umno bitje l'uomo è un essere raziocinante

varius¹ 3, adv. -ē (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. raznobarven, pisan, barvit, barvno bogat, barvno raznolik, lisast, starejše uprižan, šarast, šáren: Pl., Ter., Varr., Col., Petr., Sen. ph., Sen. tr. idr., serpens O., V., lynces V., uva variis racemis O., frondes, lapides H., columnae H. iz pisanega (raznobarvnega) marmorja, varius coloribus pavonum cervix Sen. ph., variae coloribus herbae O., colores O., V., ubi uva varia fieri coeperit Ca. ko dobi barvo, mithrax e Persis venit et Rubri maris montibus, multicolor ac contra solem varie refulgens Plin. spreminjast; pesn.: caelum O. zvezdn(at)o.

2. metaf.
a) raznoter, mnogoter, raznovrsten, mnogovrsten, raznolik, mnogolik, raznoličen, mnogoličen, različen, razen, spreminjajoč se, menjavajoč se, izmenjujoč se, spremenljiv, nestalen, nagibajoč se zdaj sem, zdaj tja (zdaj na to, zdaj na ono stran): Lucr. idr., alvus, cibus Cels., terra Col. ali sulcus Ca. zgoraj mokra in spodaj suha (agr. t.t.), mores Ci., sententiae, sermones C., formae, ferae O., opes V.; v sg.: voluptas etiam varia dici solet Ci., oratio Ci., sermo O., V. o različnih stvareh, mos, sensus V., adsensus V. nesoglasno, facies totius negoti varia S., varia fortuna belli L., varium bellum S., Pl. = varie bellatum est L. s spremenljivo bojno srečo, varia victoria S., L., Iust., varius fortunae eventus C., varia et diversa studia Ci. raznoteri nesovisni nauki, varium est, quales dii sint Ci. različna so mnenja, numerus varie (mnogotero) diffusus Ci., de morte eius varie scriptum est N. se različno poroča.
b) occ. (o osebah, njihovem duhu ali značaju) α) vsestransko izobražen, raznotero nadarjen: varius et multiplex et copiosus fuit Ci., ingenium Plin. Iun. β) nestanoviten, omahljiv, muhast, spremenljiv, protisloven (naspr. constans): Pausanias in omni genere vitae varius N., Antonius ingenio varius Fl., varium et mutabile semper femina V. omahljivo … bitje, animus S., varie se gerere Vell.

vestalka samostalnik
(starorimsko bajeslovno bitje) ▸ Vesta-szűz

vestige [véstidž] samostalnik
sled; odtis noge; (pre)ostanek; znak
figurativno slaba sled; mrvica, trohica
biologija rudiment, okrnek, okrnel ud ali organ

vestiges of old customs sledovi, ostanki starih šeg
not a vestige of truth niti sledu resnice
he hasn't a vestige of common sense niti trohice zdrave pameti nima
a human being has the vestige of a tail človeško bitje ima okrnek repa

žíla anat vaso m sanguíneo ; (dovodnica) vena f ; (odvodnica) arteria f ; (rudna) veta f , filón m ; (v lesu, marmorju) veta f

pesniška žila (fig) vena f poética
krčna žila (med) várice, vatiz f
prometna žila arteria f de tráfico
listna žila nervio m, nervadura f
vodna žila vena f de agua
zlata žila (min) filón m de oro, (med) hemorruides f pl
bitje žile pulsación f
žila bije, utriplje la arteria pulsa
potipati komu žilo tomar el pulso a alg

žitj|e srednji spol (-a …) das Leben; religija die Lebensbeschreibung (eines Heiligen)
žitje in bitje Handel und Wandel

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

δαιμόνιον, τό 1. božansko bitje, božanstvo, bog, καινὰ δαιμόνια novi, krivi bogovi. 2. nižje božanstvo (demon), duh varih; pri Sokratu: neki notranji božji glas, ki ga je svaril pred vsem grešnim in škodljivim. 3. NT hudobni duh, hudič. 4. božji ukrep, usoda.

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

ζῷον, τό 1. kar živi, živo bitje, (živa) stvar, žival. 2. kip, podoba, slika (ljudi, živali, rastlin), okrasek, ζῷα ποιῶ slikam (= ζῷα γράφω); ζῷα γράφομαι τὴν ζεῦξιν τοῦ Βοσπόρου dam si naslikati premostitev Bospora.

θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

οὐσία, ἡ, ion. -ίη (ὤν, οὖσα, ὄν) 1. bitje, bistvo, bistvenost, resničnost, življenje; pl. dnevi življenja. 2. imetje, posest, premoženje.

Σφίγξ, Σφιγγός, ἡ bajno bitje, ki je bivalo pri Tebah in dajalo mimogredočim uganke.

σφυγμός, ὁ (σφύζω) utrip(anje), bitje srca ali žile, drgetanje, σφυγμὸν ἔχω drgetam.

φρόνιμος 2 1. pri zavesti, pri zdravi pameti. 2. razumen, pameten, preudaren, moder, τὸ φρόνιμον razumnost, razboritost, razumno bitje. – adv. -νίμως.

φύσις, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, πόντου εἰναλία φύσις (ribe).