Franja

mrha samostalnik
1. grobo, lahko izraža pozitiven odnos (spolno privlačna ženska) ▸ bigeZa dobro mrho se ne ozirajo le moški. ▸ Egy jó bige után nemcsak a férfiak fordulnak meg.

2. izraža negativen odnos (škodoželjna, nesramna oseba) ▸ dög, szemétZmeraj mora biti tako, kot ti hočeš, mrha sebična. ▸ Mindig úgy kell lennie, ahogy te akarod, te önző dög.

3. izraža negativen odnos (o živali) ▸ gebe, girhes állatIn nenazadnje je tu konj, lena premajhna mrha, vzgojena, da izgublja. ▸ És nem utolsósorban itt van a ló, egy lusta, túl kicsi gebe, akit vesztésre tenyésztettek.

múzika (-e) f

1. (glasba) musica:
lahka, zabavna muzika musica leggera
resna muzika musica classica
operna, plesna muzika musica operistica, da ballo

2. pog. (godba) musica, banda; fanfara

3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno

4. ekst. (lajna) musica:
dosti imam te muzike basta con questa musica
pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
PREGOVORI:
za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

nagn|iti² (-e) bewegen (kaj te je nagnilo, da …? was hat dich bewegt zu …?)

naigráti se to play to one's heart's content; to get tired (ali weary) of playing; to have had enough playing

ko se bo naigrala s teboj, te bo zapustila when she's had enough of you, she'll drop you
noče več kartati, se je že naigral he doesn't want to play (cards) any more, he's had enough

naj² veznik

1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
-lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen

2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)

3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)

4.
naj še tako … sosehr … auch

naj² konj.

1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
pusti ga, naj vpije lascialo gridare
dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

2. (v namernih odvisnikih) perché:
skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

4. (v pogojnih odvisnikih) se:
naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà

nàjmanj adv.

1. minimamente; il, la meno; meno:
najmanj lep il meno bello
najmanj poškodovan pri nesreči il meno leso nell'incidente
napade, kadar najmanj pričakuješ attacca quando meno te l'aspetti

2. almeno; come minimo:
cene so zrasle za najmanj 10 % i prezzi sono saliti almeno del 10%

nakopáti to get by digging, to dig out

nakopáti sramoto komu to bring shame on someone
nakopáti si kaj to incur something
nakopáti si bolezen to contract (ali to catch) a disease
nakopáti si sovraštvo to incur the hatred (of someone)
nakopáti si dolgove to incur debts
nakopáti si odgovornost (dolg) to burden (ali to saddle) oneself with responsibility (debt)
nakopáti si globo to incur a fine
nakopáti si na glavo (figurativno) to burden oneself (with)
nakopáti si sramoto to bring shame on oneself
sam si si nakopal te nevšečnosti you have made a rod for your own back, you have brought this on yourself

namákati (-am) | namočíti (-im)

A) imperf., perf.

1. ammollare; mettere a mollo, a bagno:
namakati konopljo, lan mettere a mollo la canapa, il lino
namakati perilo mettere a mollo la biancheria
namakati kože calcinare (le pelli)

2. (pomočiti, pomakati) inzuppare:
namakati kruh v vino inzuppare il pane nel vino

3. namakati agr. irrigare:
namakati riževa polja irrigare le risaie
te bregove namaka Nil qui scorre il Nilo
pog. namakati trnke pescare (con la lenza)
namakati ustnice v vino sorseggiare, bere vino

B) namákati se (-am se) | namočíti se (-im se) imperf. perf. refl. (kopati se) fare il bagno

namesi|ti [é] (-m) (eine Menge) Teig machen
iz te moke se malo namesi dieses Mehl ist wenig ergiebig

nanizanka samostalnik
1. (igrana serija) ▸ sorozatMinili sta že dobri dve leti, odkar so posneli zadnjo epizodo nanizanke Prijatelji. ▸ Két bő év telt el azóta, hogy leforgatták a Jóbarátok utolsó epizódját.Ker je nanizanka naletela na precejšen odmev, jo boste lahko ponovno slišali na Radiu Slovenija 1. ▸ Mivel a sorozat nagy sikert aratott, újra hallható lesz a Szlovén Rádió 1. műsorán.

2. (o nizu neprijetnih dogodkov) ▸ sorozat
Leta 2002 se je zaradi pričakovane vojne v Iraku začela tudi nanizanka protivojnih protestov, ki so privedli do najbolj množičnih demonstracij v britanski zgodovini. ▸ 2002-ben a várható iraki háború miatt háborúellenes tüntetéssorozat kezdődött, ami a brit történelem legnagyobb tömegdemonstrációihoz vezetett.
Volilna kampanja se je že začela, volilci pa so lahko obudili spomine na nanizanko o torijskih seksualnih in drugih škandalih. ▸ A választási kampány már elkezdődött, a választók pedig feleleveníthetik a toryk szexuális és egyéb botránysorozatát.
Organizacije za varstvo državljanskih svoboščin se razburjajo, saj trdijo, da gre za nanizanko zlorab tega zakona. ▸ A polgárjogi szervezetek felháborodtak, azt állítva, hogy a törvénnyel sorozatos visszaélések történnek.

3. (sklop podobnih stvari) ▸ sorozat
Pred dvema tednoma je na policah naših knjigarn pristal tretji del nanizanke o Harryju Potterju z naslovom Jetnik iz Azkabana. ▸ Két hete került könyvesboltjaink polcaira a Harry Potter-sorozat harmadik része, Az azkabani fogoly.
Prav te dni je vplivni ameriški dnevnik Washington Post začel objavljati nanizanko desetih člankov o tem, kako se je ameriško vodstvo odzvalo na septembrske teroristične napade. ▸ A befolyásos amerikai napilap, a Washington Post éppen ezen a héten indította tíz cikkből álló sorozatát arról, hogyan reagált az amerikai vezetés a szeptemberi terrortámadásokra.
A to so le prvi trije v nanizanki kinocentrov, ki se bodo v Sloveniji še pojavili. ▸ De ez csak az első három a Szlovéniában megjelenő mozik sorában.

nápak adv. (narobe, napačno)

1. male, in modo sbagliato, erroneo:
napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere

2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
fant ni napak il ragazzo non è male
ne godi se mu napak non gli va male
pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole

naplahtáti to take someone in, to make a fool of someone, to fool someone; pogovorno to bamboozle someone, to have someone on

skušal te je naplahtáti he was having you on

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

naredíti hacer ; (izvesti) ejecutar ; (ustvariti) crear ; (izdelati) fabricar, elaborar ; (proizvesti) producir ; (povzročiti) causar, producir

narediti dolgove contraer deudas
narediti za direktorja koga hacer (ali nombrar) director a alg
narediti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
narediti luč encender la luz
narediti posteljo hacer la cama
narediti prostor hacer sitio
tu se ne da nič narediti aquí no se puede hacer nada
narediti sprehod dar un paseo
naredil se je bolnega se hizo el enfermo
kaj ti je naredil? ¿qué te ha hecho?
kaj naj naredim? ¿qué voy a hacer?

naslovljenka samostalnik
1. (prejemnica pošte) ▸ címzett
Nekaj kasneje so ji poskusili vročiti še dodatno potrebno dokumentacijo, vendar naslovljenke ni bilo več mogoče najti. ▸ Valamivel később megpróbálták kézbesíteni neki a további szükséges dokumentációt, a címzettet azonban már lehetetlen volt megtalálni.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Kadar naslovljenec ali naslovljenka ne bo razumel/-a vsebine, niste izgubili ničesar. ▸ Ha a címzett nem érti meg a tartalmat, ön semmit sem fog veszíteni.
Prešeren te pesmi nikoli ni objavil, morda jo je osebno dobila naslovljenka, kakor tudi morda izvirnik v poljščini. ▸ Prešeren ezeket a verseket sohasem tette közzé, talán személyesen a címzett kapta kézhez őket, ahogy a lengyel eredeti szöveget is.
Sopomenke: adresat

natégniti (-em) | nategováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tirare; tendere:
nategniti korak allungare il passo

2. pog. (podaljšati, podaljševati) prolungare, allungare:
nategniti delovnik za uro prolungare l'orario di lavoro di un'ora

3. pog. pren. (nalagati) ingannare, fregare:
nikar ne dovoli, da bi te nategovali non lasciarti fregare

4. star. prendere, assumere il colore, il profumo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nategovati harmoniko suonare la fisarmonica
nategniti otroku ušesa tirare le orecchie al bambino
pren. nategovati ušesa orecchiare, origliare, tendere l'orecchio

B) natégniti se (-em se) | nategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. nategniti se (raztegniti se) slargarsi

2. nategovati se (prizadevati si) sforzarsi, faticare, sfacchinare, sgobbare

náuk doctrine ženski spol ; enseignement moški spol , leçon(s) ženski spol (množine) , cours moški spol, (množina) , classe ženski spol ; morale ženski spol

krivi nauk doctrine erronée (ali hétérodoxe), hérésie ženski spol
krščanski nauk la doctrine chrétienne, instruction religieuse
nauk o razvoju (biologija) théorie ženski spol de l'évolution, transformisme moški spol
nauk o živalih zoologie ženski spol
naj ti bo to za nauk que cela te serve de leçon (ali d'enseignement), fais-en ton profit

náuk doctrina f ; lección f ; (pouk) instrucción f

kriv(i) nauk doctrina falsa (ali errónea)
nauk o razvoju (biol) teoría f de la evolución
naj ti bo to za nauk que esto te sirva de lección