Franja

korespondenca samostalnik
1. neštevno (pisna sporočila) ▸ levelezésMoža pa sta vodila obsežno korespondenco. ▸ A két férfi terjedelmes levelezést folytatott.
V knjigo je med drugim vključena tudi korespondenca med zaljubljencema. ▸ kontrastivno zanimivo A könyv többek között tartalmazza a szerelmesek közti levélváltásokat is.
Zanj je vodila vso korespondenco, naročala paciente in izpolnjevala bolniške kartone. ▸ kontrastivno zanimivo Intézte a levelezését, berendelte a betegeket és kitöltötte a páciensek kartonját.

2. ponavadi v množini (povezava) ▸ kapcsolat, összefüggés
A ne gre se spuščati pregloboko v filmsko kritiko in v korespondence filma z literaturo, danes je na sporedu nekaj drugega. ▸ Nem kell túlságosan elmerülni a filmkritikában és a filmnek az irodalommal való összefüggéseiben, ma más van műsoron.

krava samostalnik
1. (žival) ▸ tehénDanes ima v hlevu privezanih 50 krav molznic, tako da mu glavni dohodek predstavlja prireja mleka. ▸ Ma 50 fejőstehene van az istállóban, így a fő bevétele a tejtermelésből származik.
Krave so menda zbolele tudi zato, ker uživajo premalo trave. ▸ A tehenek állítólag azért is betegedtek meg, mert túl kevés füvet esznek.
Sopomenke: živina

2. izraža negativen odnos (neuglajena, nespametna ženska) ▸ tehén
Ti se kar oglašaj, krava neumna! ▸ Beszélj csak, te ostoba tehén!

kráva (-e) f

1. vacca; mucca:
krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
krava je povrgla la vacca ha figliato
molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
molzna krava vacca da latte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
pijan ko krava ubriaco fradicio
pren. sveta krava vacca sacra

2. vulg. zoticone; ubriacone

3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi

krív courbe, (re)courbé, tordu, de travers, tortu(eux), sinueux ; (napačen) faux, erroné ; (česa) coupable, fautif

krive noge jambres torses (ali de travers, arquées)
kriv nos nez tordu (ali de travers, recourbé)
krivo pričevanje faux témoignage
kriva prisega parjure moški spol, faux serment
kriva vera hérésie ženski spol, croyance erronée
po krivem faussement, à tort, injustement
kdo je kriv? à qui la faute?
biti kriv être coupable
jaz nisem kriv ce n'est pas ma faute
priznati se za krivega s'avouer (ali se reconnaître) coupable, avouer sa faute (ali culpabilité)
proglasiti koga za krivega déclarer quelqu'un coupable, condamner quelqu'un
razmere so krive les circonstances en sont la cause
biti kriv zločina se rendre coupable d'un crime
zaiti na kriva pota quitter le bon chemin, s'égarer, se fourvoyer

krívda faute ženski spol , culpabilité ženski spol ; tort moški spol , injustice ženski spol

brez moje krivde sans qu'il y ait de ma faute
čigava je krivda? à qui la faute?
krivda je moja c'est ma faute
po moji krivdi par ma faute
pripisovati krivdo komu attribuer (ali imputer) la faute à quelqu'un
zvaliti krivdo na koga mettre tous les torts sur quelqu'un, rejeter la faute sur quelqu'un
vzeti krivdo nase prendre la faute sur soi, s'attribuer la faute
zavest krivde conscience ženski spol de la culpabilité

kuscheln: sich kuscheln an stiskati se k, privijati se k, priže(ma)ti se k

là [la] adverbe tam, tja

de là od tod
là-haut tam zgoraj
là-bas tam doli
là-dessus na to
à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
d'ici là dotlej
loin de là ma pensée niti ne mislim na to
qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
jusque-là do tu, doslej
par-là tu, s tem, na ta način
par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
là là! no, no!
loin de là daleč od tega
ç i et là sem in tja, tu pa tam
être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
restons-en-là ostanimo pri tem!

là

A) avv.

1. (za določanje kraja) tam, tja:
mettilo là sul tavolo daj ga tja na mizo!
mi dai quel libro là? ali mi daš tisto knjigo tam?

2. (za podkrepitev pri ukazu, izrazih ogorčenja ipd.)
ma va' là! pojdi no!
alto là! voj. stoj!

3. približno, tam (za čas):
là verso Natale tam okrog Božiča

4.
in là onkraj, na drugo stran:
farsi in là umakniti se
essere in là con gli anni biti v letih

5.
di là (za kraj) tam, tja:
l'al di là pren. onstranstvo
andare di qua e di là iti vsepovsod
per di là ondod

6.
là per là takoj, v trenutku

B) prep.
di là da, di là di onkraj:
una cosa di là da venire nekaj negotovega, nekaj še daljnjega

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

ladjedelnica samostalnik
1. (podjetje) ▸ hajógyárDanes ladjedelnica dobro posluje in ima za več let naprej prodano svojo proizvodnjo. ▸ Ma a hajógyár jól működik és több évre előre értékesítette gyártási kapacitását.

2. (zgradba) ▸ hajógyár
Številni lastniki postavijo svojo jahto v skladiščni del ladjedelnice, kjer je ponoči pod pasjim varstvom. ▸ Sok tulajdonos a jachtját a hajógyár raktárában helyezi el, amelyet éjszaka kutyák őriznek.

latrōcinor -āri -ātus sum (iz *latrōnicinor: latrō -ōnis)

1. kot (najemniški) vojak služiti, služiti vojaščino, vojak biti: ibit istac aliquo … latrocinatum (sup.) Pl., an quia latrocinamini, arbitramini quidvis licere facere vobis, verbero? Pl.

2. ropati, razbojnikovati, hajdukovati, tudi gusariti, neupravičeno se vojskovati: ille (sc. Catilina) autem … tamen latrocinantem se interfici mallet quam exulem vivere Ci., proinde quasi Appius ille Caecus viam muniverit, non quā populus uteretur, sed ubi inpune sui posteri latrocinarentur Ci., e barbaris quidem ipsis nulli erant antea maritumi praeter Etruscos et Poenos, alteri mercandi causā, latrocinandi alteri Ci. zaradi gusarstva; z dat.: l. navibus Romanorum Eutr. rimske ladje zaje(ma)ti, (za)pleniti; z acc.: piratae simul terras ac maria latrocinantes Sen. rh. ropajoči po kopnem in po morju; metaf.
a) (o ribah roparicah) loviti: pastinaca latrocinatur Plin.
b) (o zdravniku) raztelesiti (razteleševati): mortui praecordia et viscus in conspectum latrocinantis medici dari necesse est tale, quale … Cels. — Adv. pt. pr. latrōcinanter roparsko, razbojniško = kakor roparji (razbojniki): Aug.

letališče samostalnik
(o letalih) ▸ repülőtérNa letališču v Frankfurtu so morali danes doslej odpovedati vsaj 107 poletov. ▸ A frankfurti repülőtéren ma eddig legalább 107 járatot kellett törölni.
Sopomenke: aerodrom
Povezane iztočnice: civilno letališče, vojaško letališče

levíca gauche ženski spol , main ženski spol gauche ; (politika) le parti de gauche, la gauche

skrajna levica (politika) l'extrême gauche ženski spol
na moji levici à ma gauche

likati glagol
1. (o oblačilih) ▸ vasalŽe v gimnaziji sem si sam likal hlače in srajce. ▸ Már gimnazista koromban magam vasaltam a nadrágjaimat és az ingeimet.
2. (o laseh) ▸ vasal, egyenesít
Zelo rada imam čiste in urejene lase. Po naravi imam bolj skodrane, tako da jih likam. ▸ Szeretem, ha rendezett a frizurám. Kicsit göndör a hajam, ezért egyenesre vasalom.
Tri četrt ure sem si likala lase, da so bili res popolnoma ravni. ▸ Háromnegyed órán át vasaltam a hajamat, hogy tökéletesen egyenes legyen.

3. (izboljšati) ▸ palléroz, csiszol
Pri dirigentu Boletu so se likali danes znani dirigenti. ▸ Bole karnagy keze alatt számos ma ismert karmester pallérozódott.
Prizadevno je likala njegovo pomanjkljivo angleščino, ga oskrbela z državljanstvom in mu mimogrede omogočala zanimiva "turistična" potovanja. ▸ Szorgalmasan csiszolta hiányos angol nyelvtudását, amely állampolgárságot biztosított neki és mellesleg érdekes „turisztikai” utazásokat tett lehetővé számára.

limite [limit] féminin meja (ki se ne sme prekoračiti); najvišji

limite d'âge starostna meja
pouvoir masculin sans limites neomejena oblast
ma patience a des limites moja potrpežljivost ima svoje meje
il y a une limite à tout vse ima svoje meje
vitesse féminin limite največja (dovoljena) hitrost
prix masculin pluriel limites najvišje (plafonske) cene
marquer, fixer les limites označiti, določiti meje (d'un champ njive, polja)
limite de charge najvišja obremenitev

ljúb cher, chéri; aimable, gentil, charmant; agréable

ljubi bog le bon Dieu
ves ljubi dan toute la sainte journée
zaradi ljubega miru pour avoir la paix
na ljubo pour l'amour de, en faveur de, au proflt de
ljubo mi je, da je suis bien aise que (+ subjunktiv)
ni mi ljubo, da je n'aime pas que (+ subjunktiv)
najljubši qui est le plus cher, qu'on aimé le mieux, qu'on préfère, favori
moje najljubše opravilo ma plus chére occupation, mon occupation favorite (ali de prédilection)

ljúbica bien-aimée ženski spol , amante ženski spol , amoureuse ženski spol , (bonne) amie ženski spol

(v nagovoru) ljubica moja ma chérie (ali mignonne, familiarno chatte, cocotte, poule, poulette, poupée), familiarno mon chou (ali trésor, loulou)

lo

A) art. determ. m sing.

B) pron. m sing.

1. ga:
eccolo che viene glej ga, že gre

2. to, takšen:
si crede capace ma non lo è ima se za sposobnega, pa ni

*lūdicer ali *lūdicrus (neizpričani obl.) -cra -crum (lūdus)

1. za kratkočasenje, za zabavo služeč, kratkočasen, zabaven: ars ludicra armorum Ci., pueri ludicrā aliqua exercitatione delectantur Ci., neque enim levia aut ludicra petuntur praemia, sed Turni de vita … certant V. ne poganjajo se za neznatne ali v bojni igri pridobljive nagrade, l. certamen L. bojna igra, simulacrum ludicrum pugnae L., l. artes Sen. ph.; z abl.: festa ea Germanis nox ac solemnibus epulis ludicra T. ob slovesni gostiji posvečena igri (= orožnemu plesu, plesu z orožjem); subst. n. pl. = kratkočasne, zabavne stvari, igrač(k)e, igračkarije: versus et cetera ludicra pono H., ludicra plausūs H. otročarije ploskanja (s katerim je rim. ljudstvo sprejemalo priljubljene igralce, zlasti v gledališču).

2. k igri, h gledališki igri, k drami (lūdus) sodeč, k igralcu spadajoč, gledališčen, gledališki, igralski: ars Ci., Q. umetnost gledališkega igralca, gledališka umetnost, dramska umetniška dejavnost, gledališče, l. artes T., valeat res ludicra H. gledališko, dramsko pesništvo, spectaculum l. Cu. gledališka igra, predstava, drama, ludicra scaenae spectacula Sen. ph., ludis … ludicras partes sustinere Suet. v igrah prevze(ma)ti vloge gledaliških igralcev, nastopiti (nastopati) v igrah, historia l. (Svetonijeva knjiga) Gell. Adv. lūdicrē za kratek čas, za šalo: Enn. ap. Non., Pl., Ap. Od tod subst. lūdicrum -ī, n
a) kratkočasje, igrača, zabava: quos (sc. ramulos) Hamadryades deae ludicrum sibi roscido nutriunt umore Cat., quae (sc. urbes duae) in proverbi ludicrum vertēre Plin. sta prešli v zabaven pregovor.
b) igra, drama, predstava (v cirkusu, gledališču in drugod): Isthmiorum ludicrum L. ali l. Isthmiorum Cu., Olympiae l. L., Olympiorum sollemne l. L., Olympio certamine vario ludicrorum genere contendere Iust., indulserat ei ludicro (= ludis Augustalibus) Augustus, dum Maecenati obtemperat effuso in amorem Bathylli T., coronae ludicro quaesitae ali coronae ludicrae Plin. na (pri) javnih igrah pridobljeni.

lúna (-e) f

1. astr. luna, Luna:
luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
žarki lune i raggi della luna
polet na luno volo sulla luna
mlada luna luna nuova
polna luna luna piena

2. (mesečina) luna:
luna ga nosi è sonnambulo
pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
pren. lajati v luno abbiare alla luna
pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
astr. Jupitrove lune le lune di Giove