Franja

Zadetki iskanja

  • kŕtov

    krtova dežela reino m de los topos
    iti v krtovo deželo (fig) morir
  • krúh pain moški spol

    bel kruh pain blanc
    črn, mešan, otrobov kruh pain bis, gris, «noir»
    kruh iz grobe moke in otrobov pain complet
    pšenični (rženi, ovseni, ajdov) kruh pain de froment (de seigle, d'avoine, de sarrasin)
    domač (kmečki, pekovski) kruh pain de ménage (de campagne, de boulanger)
    svež (star) kruh pain frais (dur ali rassis)
    dietičen kruh pain de régime
    pražen, popečen kruh pain grillé
    mlečni kruh pain au lait
    naš vsakdanji kruh notre pain quotidien (ali de chaque jour)
    hlebe ckruha miche ženski spol de pain
    (dolga) štruca kruha pain long
    vojaški kruh, komis pain de munition
    kos (rezina) kruha morceau moški spol (tranche ženski spol) de pain
    služiti si kruh gagner son pain (ali sa vie)
    iti s trebuhom za kruhom aller chercher un gagne-pain à l'étranger
    zarečenega kruha se največ poje on doit souvent changer un jugement trop hâtif
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • kúpiti kupováti to buy, to purchase, to make a purchase (od from)

    kúpiti, kupováti za gotovino to buy for cash
    kúpiti, kupováti na kredit to buy on credit
    kúpiti, kupováti na obroke to buy on the instalment plan
    kúpiti, kupováti na račun to buy on account
    kúpiti, kupováti na dražbi to buy at an auction
    kúpiti, kupováti na debelo to buy wholesale, to buy in bulk, to bulk-buy
    iti kupovat v trgovino to go shopping, to do the shopping
    iti kupovat na trg to go shopping in the market
    poceni kúpiti, kupováti to buy cheap, to buy a bargain
    kúpiti, kupováti skoraj za nič, zastonj, zelo poceni to buy for a song, to buy dirt cheap
    dobro kúpiti, kupováti to strike a good bargain
    kúpiti, kupováti iz druge roke to buy secondhand
    kúpiti, kupováti mačka v vreči to buy a pig in a poke
    (pod)kúpiti, kupováti koga to bribe someone, to corrupt, to suborn someone; pogovorno to grease someone's palm
  • kur|a1 ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija das Huhn; naddružina: der Hühnervogel
    ciganska kura Schopfhuhn, der Hoatzin
    divja kura [Rauhfußhuhn] Raufußhuhn
    dolgonoga kura Steißhuhn
    koconoga kura [Rauhfußhuhn] Raufußhuhn
    prava kura Echtes Huhn
    velenoga kura Großfußhuhn
    figurativno kot psovka: die Pute
    figurativno iti s kurami spat mit den Hühnern zu Bett gehen
  • kúra1 zoologija hen

    vodna kúra water hen, moorhen
    iti s kúrami spat pogovorno to turn in early
    tudi slepa kúra zrno najde (figurativno) even an unskilled (ali stupid) person is sometimes favoured by luck, pogovorno mugs for luck ➞ kokoš
  • kúra (kokoš) poule ženski spol

    mlada kura poulette ženski spol
    divja kura poule de bruyère
    vodna kura poule d'eau
    iti s kurami spat (figurativno) se coucher avec les poules (ali très tôt)
  • kúra1 (kokoš) gallina f

    mlada kura polla f
    vodna kura polla f de agua
    pečena kura gallina asada
    iti s kurami spat acostarse con las gallinas
  • kvár damage; harm; disadvantage; detriment; prejudice

    v kvár mu je it is to his disadvantage (ali prejudice)
    v kvár iti to be spoilt, to suffer damage, to get damaged
  • ládja barco m ; buque m ; vapor m ; poet nave f

    na ladji a bordo; en el barco
    iti na barko ir a bordo; embarcarse
    cerkvena ladja nave f
    admiralska ladja buque m almirante (ali insignia)
    bolniška ladja buque-hospital; m
    brodolomska ladja buque naufragado
    brzoplovna ladja vapor m rápido
    bojna ladja buque m de combate
    linijska ladja barco m de línea
    ladja za letala barco(-) avión m
    ladja na kolesa buque m de ruedas
    matična ladja buque m nodriza
    ladja hladilnik buque frigorífico
    motorna ladja motonave f
    obalna ladja vapor m de cabotaje
    obrežna ladja barco m costero
    ladja na paro vapor m
    pilotska ladja vapor m piloto
    piratska ladja barco m pirata
    poštna ladja buque m correo
    prevozna ladja buque m de transporte
    potniška ladja buque m de pasajeros
    petrolejska ladja petrolero m
    rečna ladja barco m fluvial
    reševalna ladja buque m de salvamento
    sestrska ladja buque m gemelo
    svetilna ladja buque m faro
    šolska ladja buque m escuela
    ladja tanker buque m cisterna
    tihotapska ladja barco m contrabandista
    tovorna ladja carguero m, barco m de carga
    trgovska ladja barco m mercante
    ladja tramper buque m vagabundo, buque volandero
    vojna ladja navío m, buque m (barco m) de guerra
    trajektna ladja barco m porta-trenes, transbordador m de ferrocarriles
    visokomorska ladja vapor m de alta mar (ali de altura)
    ladja Leteči Holandec (glas) El Buque Fantasma
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • lastník proprietor; owner; possessor

    menjati lastníka (iti iz ene roke v drugo) žargon to change hands
  • leči1 [é] (ležem) ležati

    1. sich hinlegen, sich niederlegen; sich legen (na trebuh sich auf den Bauch legen; na sonce sich in die Sonne legen); (iti spat) sich schlafen legen, schlafen gehen

    2. megla: fallen, sich senken, sich legen auf/über; mrak, noč: sich senken
    leči na dušo spoznanje: sich auf die Seele legen
  • léd ice

    umeten léd artificial ice
    plavajoči léd floating (ali drift, loose) ice
    topeči se léd melting ice
    hokej na lédu ice hockey
    drobilec lédú ice-crusher
    jadranje na lédu ice-yachting, ice-boating
    jadrnica na lédu iceboat, ice yacht
    plast lédú na ribniku a sheet of ice on the pond
    mrzel kot léd ice-cold, frigid
    v léd ujeta ladja icebound ship
    dati na léd, pokriti z lédom to ice
    iti komu na léd to allow oneself to be taken in
    ne moreš me speljati na léd you can't take me in
    léd prebiti to break the ice
    léd se udre the ice gives way
    sekati stopinje v léd to cut steps in the ice
    spremeniti se v léd (o vodi) to turn into ice
    léd se lomi, poka the ice breaks, cracks (ali is breaking, cracking)
    léd se topi the ice melts (ali is melting)
    léd ne drži the ice won't hold you, the ice is giving way
    upati si na tanek léd (figurativno) to skate on thin ice
  • léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
    led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
    roke mrzle kot led mani di ghiaccio
    pren. prebiti led rompere il ghiaccio
    drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
    umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
    iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
    pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
    (imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
    gastr. led (glazura) glassa
    šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
    šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
    šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
    teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
    PREGOVORI:
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lésti reptar; arrastrarse

    lesti po vseh štirih andar a gatas; (počasi iti) ir a paso lento
  • léstva ladder

    léstva iz vrvi rope ladder, Jacob's ladder
    raztezna léstva extending (ali extension) ladder
    kljukasta požarna léstva pompier ladder, fireman's ladder
    požarna vrtljiva léstva turntable ladder (used in firefighting)
    telovadna léstva wall ladder
    napadalna léstva zgodovina scaling-ladder
    léstva na vozu rack
    klin, prečka léstve rung (of a ladder)
    léstva k uspehu ladder to success
    iti, lesti po léstvi to climb a ladder
  • letálo avión m , aeroplano m

    z letalom por avión
    bojno letalo avión de combate
    jadralno letalo planeador m
    lovsko letalo avión de caza
    amfibijsko letalo avión anfibio
    izvidniško letalo avión de reconocimiento (de exploración)
    športno (majhno)letalo avioneta f
    raketno letalo avión cohete
    reakcijsko letalo avión de (ali a) reacción
    šolsko letalo avión-escuela m, avión de enseñanza
    transpartno letalo avión de transporte
    tovorno letalo avión de carga
    trgovsko letalo avión comercial
    letalo tanker avión tanque, avión cisterna
    vlečno letalo avión de remolque
    vodno letalo hidroavión
    stratosfersko letalo avión de línea estratosférico
    iti z letalom, uparabiti letalo tomar el avión
    potovati z letalom viajar en avión
  • léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

    koledarsko léto calendar (ali civil) year
    šolsko léto school year
    akademsko léto academic year
    navadno léto common (365-day) year
    prestopno léto leap year, bissextile year
    tekoče léto the current year
    cerkveno léto church year
    preteklo léto last year
    prihodnje léto next year
    sončno léto solar (ali astronomical) year
    staro léto old year
    Novo léto New Year, New Year's Day
    srečno novo léto! Happy New Year!
    nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
    v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
    enkrat na léto once a year
    v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
    na starega léta dan on New Year's Eve
    v cvetju (svojih) lét in the prime of life
    skozi vse léto odprto open all the year round
    v poznejših létih in after years
    v 70ih létih in the '70s
    v teku léta in the course of the year
    vsako léto every year
    iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
    pol léta six months
    tri četrtine léta nine months
    četrt léta three months
    ob létu within a year
    (skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
    v létu 1910 in (the year) 1910
    v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
    v zadnjih létih of late (ali recent) years
    léto dni trajajoč year-long
    pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
    že mnogo, precéj lét for many years past
    z léti with the years
    v starosti 50 lét at the age of fifty
    po mnogih létih after many years
    že nekaj lét (sém) for some years past
    pred létom dni a year ago
    30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
    za prihodnja léta for years to come
    danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
    konec léta year-end, close of the year
    biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
    biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
    on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
    on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
    10 lét star deček a ten-year-old boy
    mlad za svoja léta young for his years
    v najlepših létih in the prime of life
    ona ne kaže svojih lét she does not look her age
    iti v léta to be getting on in years
    priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
    ona je mojih lét she is my age
    priti iz norih lét to sow one's wild oats
    dobro nositi svoja léta to bear one's age well
    stopiti v novo léto to usher in the New Year
    léta bežijo the years race by
    umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
    bistra je za svoja léta she is clever for her age
    ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
    čez 7 lét vse prav pride every little helps