Franja

úsnje (-a) n

1. cuoio, pelle:
goveje, kozje, krokodilje, svinjsko, telečje usnje vacchetta, capretto, pelle di coccodrillo (coccodrillo), pelle di porco, pelle di vitello (vitello)
surovo usnje cuoio crudo
spodnje, zgornje usnje cuoio da suole, pelle per tomaia
kromovo, lakasto, semiš, umetno usnje cuoio al cromo, cuoio verniciato, pelle di camoscio; finta pelle, similpelle
tovarna usnja fabbrica di pellame
čevlji, plašč iz usnja scarpe, cappotto di pelle
blanširati, lomiti, strojiti usnje smerigliare, irruvidire, conciare le pelli
vezano v usnje rilegato in pelle

2. žarg. šport. (nogometna žoga) pallone

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

ústa bouche ženski spol

polna usta (zalogaj) bouchée ženski spol
od ust do ust de bouche en bouche
odprtih ust ostati rester (ali demeurer) bouche bée, être éberlué (ali familiarno estomaqué, épaté, sidéré)
na vsa usta kričati crier à gorge déployée
morati nasititi mnogo ust devoir nourrir beaucoup de bouches
ne odpreti ust ne pas ouvrir la bouche, se taire, ne pas desserrer les dents, ne dire (ali ne souffler, ne piper) mot
imeti neprijeten vonj iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, popularno repousser du goulot
živeti iz rok v usta vivre au jour le jour

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

ústa boca f

polna usta (zalogaj) bocada f
odprtih ust con la boca abierta
na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
iti od ust do ust andar de boca en boca
na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
ne odpre ust no dice esta boca es mía
ne odpreti ust no despegar los labios
nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
(na)šobiti usta poner morro
imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
pritrguje si od ust se lo quita de la boca
vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
zamašiti komu usta tapar la boca a alg
živeti od ust do ust vivir al día

ústen oral; verbal

ústni izpit oral examination, oral test
ústni izpit iz živega jezika viva voce
ústni dogovor verbal contract
ústno sporočilo verbal communication
ústno prislov orally, verbally, by word of mouth
ústno izročilo oral tradition

ustrelíti (-ím) perf.

1. sparare, fucilare; lov. abbattere:
ustreliti s pištolo, s puško sparare con la pistola, col fucile
ustreliti medveda abbattere un orso
pren. ustreliti kot iz topa sparare la risposta

2. pren.
ustreliti z očmi, s pogledom fulminare con lo sguardo
pog. pren. ustreliti kozla fare una gaffe
ustreliti v prazno fare cilecca
ustreliti mimo spararla grossa

ustrežljivost ženski spol (-i …) das Entgegenkommen, die Gefälligkeit, das Zuvorkommen
iz ustrežljivosti gefälligkeitshalber
menica, izdana iz ustrežljivosti der Gefälligkeitswechsel

ustvari|ti (-m) ustvarjati

1. Bog svet: erschaffen

2. erschaffen, schaffen, erstehen lassen; (oblikovati) gestalten
ustvariti si predstavo o sich ein Bild machen von
ustvariti si mnenje o sich ein Urteil bilden über
ustvariti iz niča/ustvariti čez noč aus dem Boden stampfen
pri šahu: ustvariti prostega kmeta einen Freibauern schaffen

ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, creare, formare:
Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
ustvariti družino formare una famiglia

2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

3. creare:
ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
ustvariti si predstavo farsi un'idea
ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi

usúti (usújem)

A) perf.

1. versare, spargere

2. sparare, far grandinare:
strojnice so usule krogle na sovražnika le mitragliatrici facevano grandinare le pallottole sul nemico

B) usúti se (usújem se) perf. refl.

1. cadere, precipitare; staccarsi; piovere (tudi ekst.); prorompere; erompere:
s pobočja se je usul plaz dalla parete si staccò una valanga
pren. iz ust so se usule obtožujoče besede dalla bocca eruppero parole di accusa

2. riversarsi:
demonstranti so se usuli na trg i dimostranti si riversarono sulla piazza
pren. tisoč vprašanj se je usulo nanj fu investito da un nutrito fuoco di domande
po licih so se ji usule solze un fiume di lacrime le si riversò sul volto

usu|ti se (-jem se) kamenje, močan dež: niederprasseln; množica kam: schwärmen (iz ausschwärmen)

utrínjati (-am) | utrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. smoccolare

2. scuotere (la cenere)

3. spegnere

4. pren. raccontare; sballare

B) utrínjati se (-am se) | utrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. accendersi; brillare, risplendere:
na nebu se utrinjajo zvezde nel cielo brillano le stelle

2. intravvedersi

3. riflettersi, riverberare

4. pren. cadere, gocciolare

5. (pojaviti, pojavljati se v zavesti) sorgere, nascere (dubbio):
pren. pred očmi se mu utrinjajo spomini iz preteklosti davanti a lui rivivono i ricordi del passato
vprašanje se vedno znova utrinja una domanda che sempre di nuovo torna a riproporsi
v njem se je utrnil dvom prese a dubitare

uvoz² [ò] moški spol (-a …) trgovsko ipd.: die Einfuhr, der Import (cenenega blaga Billigimport, nafte Erdölimport, Ölimport); der Einfuhrhandel
začasni uvoz Import im Zollvermerk
uvoz za predelavo der Veredelungsverkehr
… uvoza Import-, Einfuhr-
(omejitev die Importbeschränkung, Einfuhrbeschränkung, prepoved das Einfuhrverbot, ustavitev der Importstopp, zapora die Einfuhrsperre)
odvisen od uvoza einfuhrabhängig, importabhängig
blago iz uvoza Importe množina

vaj|a ženski spol (-e …)

1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
pripravljalna vaja Vorübung

2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
vaje s kiji das Keulenschwingen
razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
plavalne vaje das Übungsschwimmen
dihalne vaje die Atemgymnastik
prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
priti do konca z vajami za X X durchproben
oder za vaje die Probebühne
vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

5.
vojaške vaje množina die Geländeübung
orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

6.
duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

7.
vaje na fakulteti die Übung
(praktikum) das Praktikum
… za vajo Übungs-
(branje die Übungslektüre)
|
biti iz vaje aus der Übung sein
priti iz vaje aus der Übung kommen
to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
biti v vaji drin sein
za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
kot vaja übungsmäßig
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister

vája exercise; drill; practice; training; coaching

gledališka vája (skušnja) rehearsal
proste váje gymnastic exercises pl, Swedish drill
ritmične váje callisthenics pl
telesna vája physical exercise
telovadna vája gymnastic exercise
orožne váje military exercises pl
protiletalske váje air-raid drill
municija za vájo practice ammunition
biti iz váje to be out of practice
sem čisto iz váje I am quite out of practice
manjka mi váje I am short of practice
váj naredi mojstra, z vájo se doseže popolnost practice makes perfect

vája exercice moški spol , pratique ženski spol, (gledališče) répétition ženski spol

za vajo pour des raisons d'exercice (ali d'entraînement)
bralna vaja exercice de lecture
duhovne vaje (religija) exercices spirituels
glavna vaja (gledališče) répétition générale
govorna vaja exercice de conversation (ali oratoire)
obvezne vaje (pri telovadbi) exercices imposés, (pri umetn. drsanju) figures imposées
orožna vaja exercice militaire
pisalna vaja exercice d'écriture
protiletalska vaja exercice de défense passive
prstna vaja (glasba) exercice de doigté
slogovna vaja exercice de style
strelna vaja exercice de tir
telovadna vaja exercice (de) gymnastique, exercice physique
imeti vajo v avoir la pratique (ali l'expérience, l'habitude) de
imeti premalo vaje avoir trop peu de pratique (ali d'exercice, d'entraînement)
priti iz vaje perdre l'habitude
vaja naredi mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron

vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
praktične vaje esercizi pratici
biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
rel. duhovne vaje esercizi spirituali
voj. vojaške vaje esercitazioni militari
PREGOVORI:
vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro

vája ejercicio m ; práctica f

generalna vaja (v gledališču) ensayo m general
seminarske vaje prácticas f pl
šolska vaja ejercicio m
dihalne (gimnastične, proste, orodne) vaje ejercicios m pl respiratorios (gimnásticos, sin aparatos, con aparatos)
telesne vaje ejercicios corporales (ali físicos)
bralna vaja ejercicio de lectura
duhovne vaje (rel) ejercicios espirituales
govorna vaja ejercicio de conversación
orožna vaja ejercicio militar
strelne vaje ejercicios m pl (ali prácticas f pl) de tiro
imeti vajo v tener práctica en
priti iz vaje perder la práctica
vaja naredi mojstra la práctica hace maestro