Franja

držáj (-a) m

1. manico, maniglia; ansa, impugnatura:
držaj noža, vesla il manico del coltello, l'impugnatura del remo

2. ringhiera; corrimano; sostegno; appoggio

3. muz. corona

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

držáti tener

drži! (= prav!) ¡de acuerdo!
držati v dobrem stanju mantener en buen estado
držati obljubo cumplir con su promesa
držati besedo tener su palabra
ne držati (svoje) besede no tener (ali faltar a) su palabra
držati korak s kom ir al compás de alg
držati mero ser moderado
led ne drži el hielo está poco firme
lepo vreme drži el tiempo se mantiene sereno
držati s kom tomar partido con alg, hacer causa común con alg, simpatizar con alg
držati v roki, za roko tener en la mano, de la mano
držati v šahu (tudi fig) tener en jaque
držati se leve (desne) llevar la izquierda (la derecha)
obljubiti in obljubo držati je dvoje del dicho al hecho hay un gran hecho
bolje drži ga kot lovi ga más vale una toma que dos te daré

držáven de(l) Estado; nacional; público

državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dušéven (-vna -o) adj. psichico, della psiche; mentale; spirituale:
duševni razvoj otroka lo sviluppo psichico del bambino
duševne bolezni, motnje malattie psichiche, disturbi psichici
duševna zaostalost ritardo mentale
duševno bogastvo ricchezza spirituale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duševni revež povero di spirito
duševna revščina povertà spirituale, intellettuale
med. duševna higiena igiene mentale

dvájseti (-a -o) numer. ventesimo; venti:
knjiž. v dvajsetih letih našega stoletja negli anni venti del nostro secolo

dvajsetina samostalnik
(del celote) ▸ huszad
To je le dvajsetina navedenega zneska. ▸ Ez csak a fenti összeg huszada.
Mediji poročajo, da se je glasovanja udeležilo slaba dvajsetina volilnih upravičencev. ▸ kontrastivno zanimivo A médiában megjelent hírek szerint a választópolgároknak csak alig egyhuszada vett részt a voksoláson.

dvanájsti (-a -o) numer. dodicesimo; dodici:
pren. (čemu) bije dvanajsta ura ha le ore contate
pren. spoznati nevarnost šele ob dvanajsti uri avvedersi del pericolo all'ultimo momento

dvíg subida f ; alza f

dvig cen subida de los precios
dvig denarja retirada f del dinero
dvig življenjskih stroškov subida del costo de la vida
dvig življenjskega standarda subida f del nivel de vida

dvorána (-e) f

1. sala; salone; aula:
kinematografska, koncertna, plesna dvorana sala cinematografica, da concerto, da ballo
razstavna dvorana salone, sala di esposizione
sejna, sodna dvorana sala delle riunioni, del tribunale
športna dvorana palestra
med. operacijska, secirna dvorana sala operatoria, settoria

2. (publika, občinstvo v dvorani) sala

dvoríšče (hišno, notranje) patio m

dvorišče v kaznilnici patio m de la cárcel
dvorišče za perutnino itd. corral m
šolsko dvorišče patio m de la escuela
dvorišče v vojašnici patio m del cuartel

ekípa equipo m

državna ekipa equipo nacional
kapetan ekipe capitán m (del equipo)
nogometna ekipa equipo de fútbol
reševalna ekipa equipo de salvamento

eksponènt (-ênta) m

1. esponente, rappresentante:
eksponent begunske vlade rappresentante del governo in esilio

2. mat. esponente

ekstremiteta samostalnik
ponavadi v množini, anatomija (del telesa) ▸ végtag

ekvivalènt (-ênta) m equivalente:
mehanski ekvivalent toplote equivalente meccanico del calore
kem. kemični ekvivalent equivalente chimico

element¹ [ê] moški spol (-a …) das Element (tudi matematika); (člen) das Glied; (sestavni del) das Bauelement, der Baustein (logični Logikbaustein)
gradbeni element das Bauteil
(montažni Fertigbauteil); das Stück (montažni dimniški Kaminformstück), -element (dekoracijski Dekorationselement, gorivni Brennelement, Brennstoffelement, higrometrski [Feuchtigkeitsmeßelement] Feuchtigkeitsmesselement, konstrukcijski Konstruktionselement, krmilni Steuerelement, merilni [Meßelement] Messelement, ničelni Nullelement, oblikovni Formelement, ogrevalni Heizelement, okrasni Schmuckelement, stikalni Schaltelement, stilni Stilelement, strojni Maschinenelement, strukturni Strukturelement, suhi Trockenelement, tirni Bahnelement, tiskovni Druckelement, uparjalni Verdampferelement, vezni Verbindungselement, Voltov Volta-Element, življenjski Lebenselement)
opečni element der Formstein
nosilni element das Tragwerk
gradnja z montažnimi elementi die Fertigbauweise
kuhinja iz elementov die Anbauküche
figurativno biti v elementu in seinem Element sein

elíta (-e) f knjiž. élite:
duhovna elita naroda l'élite intellettuale del Paese

emisíja (-e) f

1. ekon. (izdaja vrednostnih papirjev ipd. v promet) emissione:
emisija denarja, državnih obveznic, znamk emissione di biglietti di banca, di buoni del Tesoro, di francobolli

2. fiz. (oddajanje valov, sevanje) emissione, irradiazione:
termična emisija emissione termica

3. knjiž. rad. trasmissione:
radijska, televizijska emisija trasmissione radio, radiofonica, trasmissione televisiva

empiričen pridevnik
(izkustven) ▸ empirikusSvojih trditev ni vedno podprla z močnimi empiričnimi dokazi. ▸ Állításait nem mindig támasztotta alá empirikus bizonyítékokkal.
Raziskovalna naloga vsebuje teoretični in empirični del. ▸ A kutatás teoretikus és empirikus részből tevődik össze.
Povezane iztočnice: empirična literarna veda, empirična literarna znanost