úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
dejavnost uma attività della ragione
kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
pren. priti na um saltare in mente
pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
kričati kakor iz uma gridare come pazzi
filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica
Zadetki iskanja
- úm mente f , intelecto m , razón f ; espíritu m
ves iz uma je ha perdido la cabeza
imeti na umu considerar (posledice las consecuencias)
to mi ne gre iz uma no se me quita de la cabeza
um se mu je omračil se ha vuelto loco
priti na um pasar por la cabeza
ni mi prišlo na um no me pasó por el pensamiento - umaknítev (-tve) f ritiro:
umaknitev iz uporabe ritiro dalla circolazione
umaknitev okupacijskih čet ritiro delle truppe di occupazione - umakníti to withdraw; to draw back; to retract; to take back; vojska to retire; to remove
umakníti čete vojska to withdraw (the) troops
umakníti svojo kandidaturo to withdraw one's candidature
umakníti tožbo to withdraw a charge
umakníti obtožbo to retract an accusation
umakníti se to withdraw, to draw back, vojska to retire, to retreat; to beat a retreat
umakníti se iz svetnega življenja to retire from the world
vojska se je pred sovražnikom umaknila v lepem redu the army retired before the enemy in good order
uspešno, srečno se umakníti (izmuzniti) to make good one's retreat
umaknite se! (pojdite s poti!) make way!
umaknite se mi! get out of my way! - umakníti retirar ; (preklicati) revocar ; (trditev) retractarse, desdecirse ; (čete) replegar, retirar
umakniti se retirarse (od, iz de) - umetna masa ženski spol der Kunststoff
iz umetne mase Kunststoff-
ki predeluje umetne mase Kunststoff verarbeitend
industrija/tehnika umetnih mas die Kunststoffindustrie/ die Kunststofftechnik - umetna svila ženski spol die Kunstseide
iz umetne svile kunstseiden - umétniški (-a -o) adj. d'arte, dell'arte, artistico:
umetniški izraz linguaggio artistico
umetniški čut, dar senso, talento artistico
umetniško ime nome d'arte, (nome) in arte
umetniške smeri correnti dell'arte
umetniški vodja direttore artistico
umetniška razstava, galerija mostra (artistica), galleria d'arte
umetniški predmeti iz slonovine avori
umetniško naslanjalo tergale
Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò A. de C. in arte Totò - umík (-a) m ritiro; ritirata, retrocessione, ripiegamento:
umik bankovcev iz prometa ritiro di banconote dalla circolazione
voj. kriti umik coprire la ritirata
voj. ukazati umik ordinare la ritirata
voj. taktični umik ripiegamento, ritirata tattica
umik kandidature ritiro della candidatura - umòr (-ôra) m omicidio, assassinio; uccisione:
storiti, zagrešiti umor commettere omicidio, macchiarsi di omicidio
jur. naklepni umor omicidio premeditato
nenaklepni umor omicidio preterintenzionale
sodni umor omicidio legale
umor iz malomarnosti omicidio colposo
umor matere, očeta matricidio, parricidio
umor zakonca uxoricidio
umor kralja regicidio
politični umor omicidio politico
roparski umor omicidio a scopo di rapina - uporab|a1 ženski spol (-e …)
1. die Verwendung
način uporabe die Verwendungsweise
namen uporabe der Verwendungszweck
področje uporabe der Verwendungsbereich
možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
ponovna uporaba die Wiederverwendung
za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)
2.
za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
(brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
za večkratno uporabo Mehrweg-
(steklenica die Mehrwegflasche)
3. medicina die Anwendung
način uporabe Anwendungsweise
področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich
4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
biti v uporabi in Gebrauch sein
ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
za uporabo für den Gebrauch
pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung
5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise - uporab|a3 ženski spol (-e …) stroja, naprave:
1. kako: die Bedienung, die Handhabung, napačna: Fehlbedienung
navodilo o uporabi stroja, naprave: die Betriebsanweisung, Bedienungsanleitung, Bedienungsvorschrift
2. pri čem: der Einsatz (strojev/stroja Maschineneinsatz)
možnost uporabe die Einsatzmöglichkeit
področje uporabe das Einsatzgebiet; die Einsetzung
izločitev iz uporabe stroja, vozila: die Außerdienststellung - ur|a1 ženski spol (-e …)
1. časovna enota: die Stunde (polna volle, debela geschlagene)
dobri dve uri/dve debeli uri gut zwei Stunden
četrt ure eine Viertelstunde
pol ure eine halbe Stunde
tričetrt ure eine Dreiviertelstunde
pred eno uro vor einer Stunde
vsako uro stündlich
vsake tri ure alle drei Stunden
na … ur/vsakih … ur -stündlich
(pet fünfstündlich, šest sechsstündlich, deset zehnstündlich)
na 12 ur halbtäglich
na četrt/pol ure viertelstündlich/halbstündlich
star … ur -stündig
(pet fünfstündig)
star pol ure halbstündig
2.
na uro in der Stunde/die Stunde (120 km na uro 120 km die Stunde)
hitrost na uro die Stundengeschwindigkeit
(80) kilometrov na uro (80) Stundenkilometer
s sto na uro mit hundert
pogovorno: mit hundert Sachen
povprečno na uro im Stundendurchschnitt
3. promet:
vsako uro im Stundenabstand, železnica im Einstundentakt
4.
delovna ura die Arbeitsstunde
režijska ura Regiestunde
mezda na uro der Stundenlohn
plačilo na uro das Stundengeld
cena delovne ure der Stundensatz
po urah stundenweise
5. oddaljenost: die -stunde (hoda Fußstunde, Wegstunde, ježe Reitstunde, leta Flugstunde, vožnje Autostunde)
oddaljen eno uro vožnje eine Autostunde entfernt
ure hoda stundenweit
6. kratica:
ure, ur Stdn.
ure in ure, cele ure stundenlang
uro za uro/iz ure v uro Stunde um Stunde
24 ur na dan rund um die Uhr
ki dela 24 ur na dan Rund-um-die-Uhr-
hotel za uro das Stundenhotel
|
rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde - uročiti glagol
1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvöluročiti s pogledom ▸ szemmel verZlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
Sopomenke: začarati
2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonázpogled uroči ▸ megbabonáz a tekintetemesto uroči ▸ elbűvöl a városuročiti poslušalce ▸ elbűvöli a közönségeturočiti moškega ▸ megbabonázza a férfitČudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.
3. (prinesti nesrečo) približek prevedka ▸ rossz szerencsét hoz
Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén. - usípati (-am)
A) imperf. spandere, spargere, gettare (tudi pren.):
oblaki usipajo dež dalle nubi piove
B) usípati se (-am se) imperf. refl.
1. precipitare, cadere, piovere:
s stene se usipa kamenje dalla parete precipitano pietre
2. pren. riversarsi:
iz šole so se usipali šolarji la scolaresca si riversò dalla scuola
pren. vprašanja so se kar usipala le domande continuavano a fioccare - uskočíti (uskóčim) perf.
1. fuggire; evadere:
uskočiti iz ječe evadere dalla prigione
2. cambiar partito - usmíljenje pity; mercy; charity; commiseration
brez usmíljenja pitiless, merciless, unmerciful
iz usmíljenja out of pity, (do for), out of charity
usmíljenja vreden pitiable
usmíljenja vredno stanje piteous state, pitiableness
to je storil iz usmíljenja he did it out of the goodness of his heart
on ne pozna usmíljenja he has (ali he feels) no pity
nimam usmíljenja z njim I feel no pity for him
pobiti brez usmíljenja to kill ruthlessly
ne pričakujte nobenega usmíljenja od njega! do not expect any mercy from him!
(imej, -te) usmíljenj! have a heart!
ne imeti usmíljenja z to feel no pity for
prositi za usmíljenje (milost) to beg for mercy - usmíljenje pitié ženski spol , miséricorde ženski spol , compassion ženski spol , commisération ženski spol , apitoiement moški spol
brez usmiljenja sans pitié
iz usmiljenja par pitié (pour)
usmiljenja vreden digne de pitié (ali de compassion), pitoyable, déplorable, qui fait pitié
usmiljenje imeti s kom avoir (ali prendre) pitié de quelqu'un, prendre quelqu'un en pitié, avoir de la compassion pour quelqu'un
vzbujati usmiljenje faire pitié, éveiller la compassion - usmíljenje misericordia f ; caridad f ; compasión f ; miseración f ; lástima f ; piedad f
brez usmiljenja sin piedad (ali cuartel)
iz usmiljenja por caridad (ali compasión ali lástima)
usmiljenje! ¡piedad!; ¡misericordia!
usmiljenja vreden digno de compasión (ali de lástima), deplorable
ne imeti usmiljenja z no tener piedad (ali compasión) de
opravljati dela usmiljenja practicar obras de misericordia
zbujati usmiljenje dar (ali despertar) compasión - usnj|e srednji spol (-a …)
1. das Leder (goveje Rindsleder, jelenje Hirschleder, kačje Schlangenleder, kozje Bockleder, Ziegenleder, kuščarice Eidechsenleder, kravje Kuhleder, krokodilje Krokodilleder, Krokoleder, Kroko, kromovo Chromleder, lakasto Lackleder, nagubano Knautschleder, ovčje Schafleder, podplatno Bodenleder, Sohlenleder, pralno Waschleder, razklano Spaltleder, ribje Fischleder, semiš Sämischleder, spodnje Unterleder, surovo Rohleder, svinjsko Schweinsleder, telečje Kalbsleder, zgornje Oberleder)
proizvodnja usnja die Lederherstellung
iz jelenjega usnja hirschledern
iz svinjskega usnja schweinsledern
torbica iz krokodiljega usnja die Krokotasche
lice usnja der Narben
rjav kot usnje lederfarben, lederfärbig
čistiti/brisati z usnjem ledern
prevlečen z usnjem beledert
2.
umetno usnje das Kunstleder, die Lederimitation, (skaj) das Skai
3. vezava: der Ledereinband, das Leder (celo Ganzleder)
vezan v usnje ganzledern
v usnje vezana knjiga der Lederband