Franja

quatrain [katrɛ̃] masculin kitica iz štirih stihov

quellenmäßig iz virov, po virih, izpričan v virih

quemar po-, se-, za-žgati; iz-, posušiti; mučiti, trpinčiti; zapravljati; goreti, kot ogenj vroč biti; peči, zbadati

quemar vivo živega sežgati
quemar por hereje sežgati zaradi krivoverstva
eso me quema la sangre (fig) to me pogreje
alcohol para quemar gorilni špirit
un frío que quema mraz, ki reže
quemarse po-, za-, zagoreti; vzplamteti, vneti se; postati nepotrpežljiv; spametovati se
quemarse las cejas (ali pestañas) vnetos(pri luči) študirati; izgubiti vid od študiranja
quemarse los dedos opeči si prste
quemarse la sangre koprneti od strahu

quilt [kwilt]

1. samostalnik
prešita odeja

2. prehodni glagol
prešiti odejo, vatirati, napolniti (z žimo, vato, volno) in prešiti
sleng pretepsti, premlatiti
britanska angleščina kompilirati, sestaviti iz raznih knjig (često together)

quīngēnārius 3 (quīngēnī)

1. iz petsto sestoječ, ki ima (šteje) po petsto (mož): cohortes Ca.

2. sestoječ iz petsto sploh: thorax Plin. 500 funtov težek, petstofunten, lanx Plin. 500 funtov težka, petstofuntna.

quīngentārius 3 (quīngentī) iz petsto sestoječ, petstoten: cohors Veg.

quīngentēnārius 3 (quīngentēnī) iz petsto sestoječ, petstoten: Prisc.

quīnquāgēnārius 3 (quīnquāgēnī) sestoječ iz petdesetih, vsebujoč petdeset, petdeseten: grex Varr., homo Q. petdesetletnik, fistula Vitr. petdesetpalčna cev (= cev, katere ploskev je bila široka 50 palcev, preden so jo zvili), numerus Aug. petdesetica, quinquagenariae materiae Amm. 50 čevljev dolga debla; subst. quīnquāgēnāriī -ōrum, m kvinkvagenáriji, vojaški poveljniki, ki so načelovali vsak petdesetim možem (pri Izraelcih), petdesetniki: Hier.

quinquina [kɛ̃kina] masculin, botanique kininovec, lubje kininovca; iz tega lubja narejeno vino (aperitiv)

quirītātiō -ōnis, f (quirītare 1.) vreščanje, vriščanje, klicanje na pomoč, vpitje iz strahu, tesnobno kričanje, glasno tarnanje, javk(anje): fuga comitum et quiritatio facta L.

quirītatus -ūs, m (quirītāre 1.) vrešč, vrišč, klic na pomoč (na pomagaj), klic v sili, krik (vpitje) iz strahu, tesnobni krik, vekanje: audires ululatus feminarum, infantum quiritatūs, clamores virorum Plin. iun., vidi eodem habitu et quiritatu praetorium virum Perpennam saevitiam tuam execrantem Val. Max., quarum lamentabiles quiritatus trepidae civitatis aures receperunt Val. Max.

quirītō¹ -āre (-āvi) -ātum (etim. besede ni zadovoljivo pojasnjena)

I. intr. vreščati, na pomoč (pomagaj) klicati, kričati iz strahu (v tesnobi, sili), javkati, glasno tarnati: haec, inquam, rudet ex rostris atque heiulitabit, concursans, veluti Ancarius, clareque quiritans Luc. ap. Non., vicina horum quiritare, iubilare Varr., quiritare dicitur is qui Quiritum fidem clamans implorat Varr., ut quiritare urbanorum, sic iubilare rusticorum Varr., quippe non ut ex hostico raptae perituraeque in horreis messes nequiquam quiritantibus sociis auferuntur Plin. iun., ideo deus, ideo Quirinus, quia tunc parentibus qui itatum est per illum Tert., nulla vox quiritantium exaudiri poterat L., tamquam si voce et comploratione nocturna excitus mihi quiritanti intervenisses L., flentes quiritantesque T.; (poseb. o govorniku) vreščati, kričati: si modo est sanus, non quiritet Q. —

II. trans.

1. glasno kričeč pritoževati se, glasno obžalovati, glasno objokovati; z ACI: coquos emi singulos pluris quam equos Plin.; z objektnim acc.: insanā voce casum mariti Ap.

2. vreščeč reči (govoriti, izrekati), glasno klicati, vreščati, kričati: misero illi quiritanti „civis Romanus natus sum“ Asin. Poll. in Ci. ep., haec quiritans properiter emergit e mari suumque protinus aureum thalamum petit Ap., at ille deum fidem clamitans et cruorem uxoris ab[s]tergens altius quiritabat Ap. — Dep. soobl. quirītor -ārī: Varr. fr., Nigidius ap. Non., Prisc.

quiromancia ženski spol prerokovanje iz roke

quonset [kwɔ́nsit] samostalnik
ameriško baraka iz valovite pločevine

rabane [raban] féminin tkanina iz vlaken rafije

nappe féminin de rabane prt iz take tkanine

rabat [raba] masculin

1. široka kravata iz belega, črnega ali modrega blaga, ki se stavi vrh prsi in ki jo nosijo visoki upravni uradniki, odvetniki, univerzitetni profesorji in duhovniki v svečani obleki

2. zavih pri žepu

3. lov z gonjači, gonja

rack punch [rǽkpʌnč] samostalnik
(pijača) punč iz araka

račúnica ž
1. računica, udžbenik iz računa: odprl je -o in začel računati
2. račun, interes: on ima neko svojo -o; to nam pokaže navadna računica

radiant heating [réidiənt hí:tiŋ] samostalnik
táko gretje hiš in prostorov, da toplota prihaja iz velikih površin (iz zidov, iz poda itd.)

radiate [réidieit]

1. neprehodni glagol
žareti, prihajati iz žarišča (središča), širiti se žarkasto na vse strani; bleščati se, svetiti se
elektrika svetlikati se, iskriti se

2. prehodni glagol
izžarevati, širiti, razprostirati
figurativno oddajati, izražati (veselje, ljubezen, življenje ipd.)

he radiates happiness on kar žari od sreče
to radiate love, warmth izžarevati ljubezen, toploto