Franja

Zadetki iskanja

  • tík

    A) adv.

    I. (izraža neposredno bližino)

    1. tik ob, tik pri rasente, raso; accanto:
    tik ob tleh raso terra
    solato praviloma zalivamo z zalivalko tik ob tleh di regola l'insalata va annaffiata raso terra
    tik pri vratih subito accanto alla porta
    tik pred nosom vicino, vicinissimo

    2. tik za subito dietro:
    tik za oglom subito dietro l'angolo

    3. tik pod a fior di; proprio, subito sotto:
    tik pod kožo a fior di pelle
    parkirati tik pod prometnim znakom je prepovedano è vietato parcheggiare subito sotto il segnale stradale

    II. tik pred (izraža zelo majhno časovno oddaljenost) poco prima (di):
    tik pred koncem poco prima della fine
    med. tik pred porodom soprapparto
    pog. tik pred zdajci all'ultimo momento

    B) tík prep. accanto a, (immediatamente) vicino a:
    utaborili so se tik reke si accamparono vicino al fiume
  • tíkati (-am)

    A) imperf. dare del tu:
    bil je v dvomu, ali naj jih tika ali vika era incerto se dargli del tu o del lei

    B) tíkati se (-am se) imperf. refl.
    tikati se s kom dare del tu a qcn., darsi del tu
    Marko se tika z Andrejem Marco da del tu ad Andrea, Marco e Andrea si danno del tu
  • tilnik samostalnik
    (del vratu) ▸ tarkó
    zlomiti si tilnikkontrastivno zanimivo kitöri a nyakát
    zlomiti tilnikkontrastivno zanimivo nyakat eltör
    otrdel tilnik ▸ merev tarkó
    bolečine v tilniku ▸ tarkófájdalom
    popraskati se po tilniku ▸ tarkót megvakar
    speti si lase na tilniku ▸ hajat tarkón összeköt
    položiti roko na tilnik ▸ kezet tarkóra rak
    ustreliti v tilnik ▸ tarkón lő
    Lase je imela spete na tilniku. ▸ A haja a tarkóján volt összekötve.
    Vrglo ga je iz avtomobila in zlomil si je tilnik! ▸ Kirepült az autóból és kitörte a nyakát.
    Sopomenke: zatilje, zatilnik
  • tílnik nape (of the neck), neck

    zlomiti si tílnik to break one's neck
  • tílnik nuque ženski spol , cou moški spol

    zlomiti si tilnik se briser la nuque, se rompre (ali se casser) le cou
  • tílnik (-a) m anat. nuca, cervice; šalj. cuticagna:
    zavezati si ruto na tilniku annodarsi il fazzoletto sulla nuca
    pren. skloniti, upogniti tilnik piegare la cervice
    zlomiti komu tilnik rompere l'osso del collo a qcn.
    pren. sedeti komu na tilniku stare sul collo a qcn.
  • tílnik nuca f ; cerviz f ; (zaglavje) cogote m

    otrplost tilnika rigidez f de la nuca
    zlomiti si tilnik desnucarse; fam romperse la crisma
  • tínta ink; (tajna) invisible ink

    pisati s tínto to write in ink
    radirka za tínto ink rubber, ink eraser
    umazati si prste s tínto to ink one's fingers
    prevleči s tínto to ink over
    madež od tínte inkblot, blot
    umazan od tínte, črn od tínte inky
  • tínta (-e) f pog. (črnilo) inchiostro; pren.
    mazati si prste s tinto andare a scuola; fare lo scrittore, scrivere; fare l'impiegato, il travet
  • típkati to type, to typewrite

    jaz (si) sam tipkam I do my own typing
  • tísoč (-a)

    A) m

    1. mille:
    od treh tisočev se jih je rešilo tristo di tremila se ne salvarono trecento

    2. pren. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia:
    steklo se je razletelo na tisoč koscev il vetro si frantumò in mille pezzettini

    B) tísoč numer. inv.

    1. mille (pl. mila):
    šteti do tisoč contare fino a mille
    tisoč ton mille tonnellate
    knjiga je izšla v pet tisoč izvodih il libro è stato stampato in cinquemila copie

    2. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia; moltissimi, numerosissimi:
    bilo jih je tisoč in tisoč erano migliaia e migliaia
    imeti tisoč izgovorov avere mille scuse
    pren. gornjih deset tisoč l'alta società
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
  • tišč|ati1 (-im)

    1. drücken (navzdol hinunterdrücken, herabdrücken), pressen
    tiščati skupaj zusammendrücken, zusammenpressen, dve stvari: [aneinanderdrücken] aneinander drücken, [aneinanderpressen] aneinander pressen, oči: zusammenkneifen, zupressen, zuhalten
    tiščati ob tla niederhalten

    2. (vtikati) stecken
    figurativno tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken

    3. (riniti) drängen

    4.
    tiščati si ušesa sich die Ohren zuhalten
  • tiščáti presser, pousser, serrer

    denar tiščati (familiarno) être dur à la détente
    pest tiščati serrer le poing
    tiščati v koga (figurativno) importuner, ennuyer quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités, (z vprašanji) importuner quelqu'un par des questions, presser quelqu'un de questions
    naprej se tiščati se pousser en avant, jouer des coudes
    tiščati se koga se cramponner, s'accrocher à quelqu'un
    peči se tiščati ne pas quitter le coin du feu, se calfeutrer, se claquemurer
    v srcu me tišči j'ai le cœur oppressé
    tiščati si ušesa se boucher les oreilles
  • tiščáti (k tlom) oprimir ; (o čevlju) apretar

    tiščati v koga (fig) pedir a alg a/c con urgencia
    tiščati pest apretar el puño
    tiščalo me je v srcu se me oprimía el corazón
    tiščati se česa agarrarse a a/c, aferrarse a a/c
    tiščati si ušesa taparse los oídos
  • tišína (-e)

    A) f silenzio; quiete, calma:
    nastala, zavladala je tišina, da bi slišal šivanko pasti si fece un silenzio di tomba, non si sarebbe sentita volare una mosca
    pretrgati tišino rompere il silenzio
    delati v tišini lavorare in silenzio
    gluha, grobna, smrtna tišina silenzio di tomba
    mučna, popolna tišina silenzio glaciale, assoluto

    B) tišína inter. silenzio; zitto, zitti
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tlakomer samostalnik
    1. (naprava za merjenje krvnega pritiska) ▸ vérnyomásmérő
    Za boljšo kontrolo bolezni bolnikom priporočamo, naj si nabavijo tlakomere in si krvni tlak kontrolirajo sami. ▸ A betegség alaposabb figyelemmel követése érdekében javasoljuk, hogy a betegek szerezzenek be vérnyomásmérőt és maguk ellenőrizzék a vérnyomásukat.

    2. meteorologija, fizika (merilni instrument) ▸ nyomásmérő
    Na sicer odličnem servisu so imeli tlakomer, ki je kazal kar 0,5 bara preveč. ▸ Egy egyébként kitűnő szervizben a nyomásmérő 0,5 barral többet, így túl magas értéket mutatott.
  • tléti (tlím) imperf.

    1. ardere senza fiamma; covare:
    ogenj tli pod pepelom il fuoco cova sotto la cenere

    2. pren. covare; stare celato; annidarsi
    PREGOVORI:
    stara ljubezen ne zarjavi — če ne gori, pa tli il primo amore non si scorda mai