Franja

puškáriti -im puškarati, isprekidano pucati iz pušaka

puštènica ž
1. ločenka, ločena žena
2. iz zapora izpuščena jetnica

puteālis -e (puteus) vodnjaški, iz vodnjaka zajet (vzet), studenčen: fons Col., aqua Suet., aquae Ulp. (Dig.), lymphae Lucr., unda Col., undae O. voda iz vodnjaka, studenčnica, kladeznica (naspr. fluens unda rečnica), pocula Iuvenc.

puteānus 3 (puteus) vodnjaški, iz vodnjaka zajet (vzet), studenčen: aqua Col., Plin. voda iz vodnjaka, studenčnica, kladeznica (prim. puteālis).

put off

1. prehodni glagol
odložiti, odstaviti, postaviti stran; znebiti se, odložiti (sestanek, obleko), sleči, sezuti se; odpraviti koga (with ; npr. z izgovori)
potolažiti; ovirati, odvrniti koga (from od česa)
odsvetovati
pogovorno spraviti koga iz koncepta; odbijati (her face puts me off njen obraz me odbija)
zapreti (plin), ugasniti (luč, radio)

2. neprehodni glagol
kreniti, oditi (to put off on a long journey kreniti na dolgo pot)
navtika odpluti

to put s.th. off (up)on s.o. natvesti komu kaj

put out

1. prehodni glagol
dati, postaviti ven, zapoditi; iztegniti (roko, jezik, tipalke); izobesiti (zastavo, razglas)
šport izločiti koga; izpahniti (ud); ugasniti (ogenj), zapreti (plin); zbegati, zmešati, motiti; razjeziti, ozlovoljiti; pokazati moč, napeti sile; posoditi denar (at interest z obrestmi)
dati iz hiše (delo, otroka); pognati (popke)

2. neprehodni glagol
navtika izpluti, kreniti na morje
ameriško, sleng truditi se

to put out to grass gnati živino na pašo; figurativno odpustiti koga
to put out to nurse dati otroka v oskrbo
to be put out about s.th. biti jezen, vznemirjen zaradi česa
to be put out with s.o. jeziti se na koga

put up

1. prehodni glagol
dvigniti (roko, zastavo, jadra itd.); obesiti (sliko, zastor); nalepiti (plakat); razpeti (dežnik); postaviti (šotor)
pogovorno fingirati, izmisliti (a put up job naprej domenjena stvar, prevara)
pomoliti se, zahvaliti se (bogu); sprejeti gosta, vzeti pod streho, prenočiti; shraniti, spraviti; zaviti, zložiti, paketirati (in v)
vtakniti (meč) v nožnico; konservirati, vkuhati, vložiti (sadje); pripraviti zdravilo (v lekarni)
gledališče uprizoriti (igro); postaviti, predlagati (kandidata); ponuditi, dati v prodajo; zvišati (ceno); spoditi, splašiti, pregnati iz brloga (divjad); dati na oklice; plačati; staviti, zastaviti (na stavi); napeljati, nagovoriti, naščuvati (to k)

2. neprehodni glagol
nastaniti se, ustaviti se pri kom (at)
kandidirati, potegovati se (for za)
plačati (for za)
sprijazniti se s čim, prenašati, mirno sprejeti (with)

sleng to put s.o.'s back up užaliti, zjeziti koga
to put up a fight dobro se upirati, dobro se boriti
to put up a front pretvarjati se
to put up for sale dati v prodajo
to put up the shutters zapreti trgovino
to put s.o. up to nagovoriti koga k čemu, poučiti koga
to put up to s.o. prepustiti komu odločitev
to put up with prenašati, potrpeti, zadovoljiti se s čim

puyo moški spol Argentina "poncho" iz grobega sukna

PVC-Belag, der, talna obloga iz polivinila

Pylus (Pylos) -ī, f (Πύλος) Pílos

1. mesto v Meseniji, Nelejeva prestolnica: L., Mel.

2. mesto v Trifiliji, južni pokrajini Elide, Nestorjeva prestolnica: Nestorea Sen. tr. = Neleïa O. (ker je Nestor Nelejev sin). — Od tod adj. Pylius 3
a) píloški, iz Pílosa (pílski, iz Píla): agri O.; subst. Pylius -iī, m Pilošán, Píl(ij)ec (= Nestor): O.; v pl. Pyliī -ōrum, m Pilošáni, Pil(ij)ci, preb. Pilosa: Mel.
b) pesn. = Néstorjev, néstorski: Pylii dies, anni O., senecta Mart. = zelo visoka starost.

Pyrgī -ōrum, m (Πύργοι = turres) Pírgi, primorsko mesto v Etruriji (zdaj vas Santa Severa): V., L., Mel. — Od tod adj. Pyrgōnsis -e pírgovski, pírški, iz Pirgov izvirajoč (izhajajoč): scorta Luc. ap. Serv., publicanus L., Antistius Ci.

pyromane [pirɔman] masculin požigalec iz strasti, piroman

Pyrr(h)a -ae, f (Πύῤῥα) Píra

1. Epimetejeva hči, Devkalionova soproga: H., O., Sen. tr., Hyg.

2. ime v dekle preoblečenega Ahila: Hyg., Sid.

3. mesto na Lezbosu s pristaniščem (zdaj Kalloni): Plin., Mel. L. — Od tod adj.
a) Pyrrhaeus 3 (Πυῤῥαῖος) α) Pírin, pírski, pirájski: saxa Stat. ki sta jih za seboj metala Pira in Devkalion. β) pírski, k mestu Píra sodeč: nemus Plin.
b) Pyrrhias -adis, f (Πυῤῥιάς) pírska, iz Pire (na Lezbosu) izhajajoča (izvirajoča, prihajajoča): nec me Pyrrhiades Methymniadesve puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.

quadrāgēnārius 3 (quadrāgēnī) sestoječ iz štiridesetih, ki drži (obsega) štirideset, štirideseteren: po številu: numerus Vulg., Aug.; po meri: fistula Vitr., Front. 40 palcev široka, tj. cev, katere plošča je bila 40 palcev široka, preden so jo zvili, dolium Ca. ki drži 40 kongijev (okrog 130 l); po dneh, letih: ieiunium Ambr. štiridesetdnevni post, pupillus Sen. ph. štiridesetleten; subst. quadrāgēnārius -iī, m štiridesetletnik: Arn.

quadringēnārius 3 (quadring ē nī) sestavljen (sestoječ) iz po štiristo (mož): cohortes L., cohors Ci. ep.

quam-ob-rem (ixpt.) ali quam ob rem

1. vprašalno zakaj?, čemu?, iz kakšnega razloga?: v neodvisnem vprašanju: Pl. idr., quam ob rem id tute non facis? Ter., quam ob rem sciebas? quam ob rem etiam suspicabare? Ci.; v odvisnem vprašanju: cum … quaereret, quamobrem Ariovistus proelio … non decertaret C.

2. relat. (za)radi česar, za kar: Pl., Ter. idr., illud est, quamobrem haec commemorem Ci.; kot relat. conj. = (in) zato, zato pa: quam ob rem quaeso a vobis Ci., quam ob rem ali quoniam ali quam ob rem quamquam Ci. ep.

quarantenier [karɑ̃tənie] masculin iz treh konopcev spletena vrv

Quarkspeise, die, jed iz skute

quassine [kwasin] féminin ekstrakt iz kvasije, ki se uporablja za uničevanje mrčesa

quaternārius (quaternī) iz po štirih sestoječ, po štiri obsegajoč, četver(en), četvernat: scrobis Col. ki meri štiri kvadratne čevlje, numerus Plin., Tert. četverka, formae Lamp. zlatnik, vreden štiri zlate denarije.