Franja

Zadetki iskanja

  • zadŕžati zadrževáti to keep back, to hold back, to retain; to detain, to restrain; to withhold; (ne vrniti) not to return; (ustaviti) to stop, to hold up

    zadŕžati, zadrževáti sapo to hold in one's breath
    zadŕžati, zadrževáti solze to hold back one's tears
    kaj te je zadržalo? what kept you?
    ne bom vas dolgo zadrževal I shan't take up much of your time
    ne smem vas več zadŕžati, zadrževáti I mustn't keep you any longer
    zadŕžati, zadrževáti se to be delayed, to stay (too) long, to make a stay
    za krajši čas se zadŕžati, zadrževáti (se muditi) to sojourn (v, pri in, with)
    zadŕžati, zadrževáti se pri predmetu to dwell upon a subject
    obširno se zadŕžati, zadrževáti ob to expatiate on (ali upon)
    kako se je zadrževal (obnašal)? how did he behave?
    zadŕžati, zadrževáti predpis to withhold (ali to hold in abeyance, to stay) a regulation
  • zagnjáviti zàgnjāvīm začeti mrcvariti, moriti: sjedi i slušaj ne, znam da ću te zagnjaviti, ali ... vem, da te bom moril, vendar ...
  • zagrábiti (-im)

    A) perf.

    1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
    zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

    2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

    3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
    zagrabiti za delo cominciare a lavorare

    4. prendere, cogliere:
    zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
    zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

    5. pren. toccare, turbare, appassionare:
    zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

    6. agr. coprire (rastrellando):
    zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
    pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
    pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
    pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

    B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi
  • zajáhati (-am) perf.

    1. montare in groppa, in sella, insellare; montare:
    zajahati mezga montare in groppa a un mulo
    zajahati kolo montare in bicicletta, inforcare la bicicletta

    2. galoppare via

    3. cavalcare, andare cavalcando

    4. ekst. montare:
    pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo la vacca in calore montò su un'altra vacca

    5. pog. angariare:
    ne pusti, da te nasilnež zajaha non lasciarti angariare da quel prepotente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zajahati pegaza montar sul cavallo pegaseo
  • zakljúček conclusion; deduction; decision; resolution; (računa) balance; (konec) close, winding up

    priti do zakljúčka to come to a conclusion, to arrive at a decision (ali a conclusion), to decide
    pri zakljúčku naših knjig smo opazili... on closing our books we noticed...
    nismo mogli priti do nobenega zakljúčka we could not arrive at a decision
    prišel sem do istega zakljúčka I came to the same conclusion
    ne delaj(te) prehitrih (prenaglih) zakljúčkov! don't jump (ali leap) to conclusions!
  • zamálo adv.

    1. (v predik. rabi) biti zamalo, zdeti se zamalo sentirsi offeso, aversene a male; essere intollerabile per qcn.:
    tudi tebi bi se zdelo zamalo, če bi te obrekovali anche tu te ne avresti a male, se si sparlasse di te

    2. star. (skoraj) a momenti, per poco, quasi:
    zamalo me je postalo strah quasi quasi avevo paura
  • zanalášč adv. apposta, a bella posta, espressamente:
    kaj narediti zanalašč fare qcs. apposta
    ta ženska je zate kot zanalašč una donna che fa proprio per te
  • zanesljív sur qui (ali quoi) on peut compter, sûr, digne de confiance ; (novica) certain, authentique ; (zvest) fidèle

    iz zanesljivega vira de source sûre
    ne čisto zanesljiv (novica) sujet, -te à caution
    ta človek je popolnoma zanesljiv cet homme est absolument digne de confiance, cet homme mérite une confiance absolue, c'est un homme à qui l'on peut se fier (ali sur qui l'on peut absolument compter)
  • zanímati to interest (koga someone), to be of interest (to someone), to be interesting (to someone)

    to me ne zanima I am not interested in it, it has no interest for me, this is of no interest to me
    zanimalo te bo zvedeti, da... if will be interesting for you to know that...
    zanímati se za... to be interested in, to take an interest in, to have an interest in, to interest oneself in
    zelo se zanimam za glasbo I take a great interest in music
    njega zanima vse (zanima se za vse), kar vidi he takes an interest in everything he sees
  • zanímati (-am)

    A) imperf.

    1. interessare; essere interessato (a):
    zanimajo ga glasba, tuji jeziki, računalništvo lo interessano la musica, le lingue, l'informatica
    problem strokovnjake že dolgo zanima è un problema che da tempo interessa gli studiosi, un problema al centro degli interessi degli studiosi
    zanima ga ta hiša, ta služba è interessato a questa casa, a questo lavoro

    2. pren. (z nikalnico izraža nezanimanje, neprizadetost) non importare; vulg. fregarsene:
    vulg. ne zanima me, kaj govorijo ljudje non mi importa cosa dice la gente, me ne frego di quel che dice la gente

    3. (zadevati kaj) interessare:
    gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce la costruzione del nuovo ospedale interessa tutta la popolazione

    B) zanímati se (-am se) imperf. refl.

    1. interessarsi:
    zanimati se za vzroke nesreče interessarsi alle cause dell'incidente
    včeraj se je nekdo zanimal zate ieri qualcuno chiedeva di te
    zanimati se za književnost, šport, politiko interessarsi di letteratura, di sport, di politica

    2. (prizadevati se za kaj, zavzemati se za kaj) impegnarsi per qcs.; appoggiare, caldeggiare qcs.:
    zanimati se za gradnjo nove knjižnice appoggiare la costruzione della nuova biblioteca
  • zaonegáviti (-im) perf. pog. combinare:
    kaj si spet zaonegavil, da so te kaznovali cos'altro hai combinato da meritare una punizione?
  • zapiti glagol
    1. (zapraviti zaradi popivanja) ▸ eliszik
    zapiti denar ▸ pénzt elissza
    S sejma se vrne šele po tednu dni, saj je več kot polovico izkupička zapil. ▸ A vásárról csak egy hét után tér haza, hiszen a bevétel több mint felét elitta.
    Žena se dere na moža: "Ti vso svojo plačo zapiješ, najini otroci pa morajo biti lačni, goli in bosi!" ▸ A feleség ordít a férjére: „Te az egész fizetésedet eliszod, a gyerekeinknek pedig éhezniük kell meztelenül és mezítláb!”

    2. neformalno (proslaviti z alkoholom) ▸ ráiszik, rámulat
    Tako pomembno zmago je seveda treba zapiti, tako kot se spodobi. ▸ Egy ilyen fontos győzelemre természetesen rá kell inni, ahogy illik.
    Po starem reku je treba rojstvo zapiti, da bo otrok zdrav. ▸ A régi mondás szerint a születésre rá kell mulatni, hogy a gyerek egészséges legyen.
  • zaplésati (-pléšem) perf.

    1. mettersi a ballare; ballare

    2. girare, volteggiare:
    metulj je zaplesal nad travnikom sul prato volteggiò una farfalla

    3. sobbalzare, sussultare:
    udaril je po mizi, da so kozarci zaplesali con un pugno sul tavolo fece sobbalzare i bicchieri

    4. pren. soffiare impetuoso, imperversare (di uragano)

    5. scontrarsi, vedersela con qcn.:
    če jo boš še pretepal, bova midva zaplesala non toccarla, se no te la dovrai vedere con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke, številke so mu zaplesale pred očmi le lettere, i numeri gli ballavano davanti agli occhi
    pogled mu je zaplesal po dvorani il suo sguardo vagò per la sala
    zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okoli njega gli sembrò che tutta la stanza gli girasse intorno
  • zapómniti si to keep (ali to bear) in mind, not to forget, to memorize; to remember; to commit to memory, to retain (in one's mind, in one's memory); to mark

    zapómniti si si melodijo to memorize a tune
    ona si ne more zapómniti si imen she cannot remember names
    to sem si dobro zapomnil it sank deep into my mind
    zapomni si, kaj ti pravim! remember what I tell you!
    nisem si zapomnil njegovega imena his name has escaped me
    zapomnite si moje besede! you mark my words!, ZDA get this straight!
    ne morem si zapómniti si datumov I have no head for dates
    dobro si zapomni tole! take note of this!, take this to heart!
    zapomnil si bom to! I'll not forget that!
    zapomnil si te bom! I'll remember you!
  • zapómniti si retener (ali conservar) en la memoria (kaj a/c)

    dobro si zapomni(te)! ¡bien entendido!
    zapomnite si, kar vam rečem! ¡no se le olvide esto que le digo!
    dobro si zapomniti datume tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas
  • zasledováti (-újem) imperf.

    1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
    pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
    šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
    policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo

    2. (gledati za kom, za čim) seguire:
    zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo

    3. rinvenire, scoprire:
    te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato

    4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
    zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza

    5. perseguitare; tormentare, travagliare:
    pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
    vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero

    6. perseguire (uno scopo)
  • zasolíti (-ím) perf.

    1. salare troppo

    2. pren. guarnire, rifinire:
    zasoliti pripoved z ljudskimi reki guarnire il racconto di detti popolari

    3. pren. far pagare caro; far vedere a qcn.:
    prenočevanje dobro zasoliti far pagare caro l'alloggio
    ko pride čas, ti bom že zasolil appena capita l'occasione buona, te la farò pagare
  • zaspati na lovorikah frazem
    (o nadaljevanju truda) ▸ elalszik a babérjain
    V poslu je pač tako, da ne moreš zaspati na lovorikah, drugače te odnese. ▸ Az üzleti életben nem pihenhetsz a babérjaidon, mert másképp elsodor az ár.
    Veseli smo zmage, a ne smemo zaspati na lovorikah, ker bi to načelo našo zbranost. ▸ Örülünk a győzelemnek, de nem szabad pihennünk a babérjainkon, összpontosítanunk kell.
  • zavídati envidiar (komu kaj a/c a alg) ; tener envidia (komu de alg)

    zavidam te zaradi tvoje mirnosti envidio tu tranquilidad
    ne zavidam mu tega no se lo envidio
  • zborovodja samostalnik
    (vodja pevskega zbora) ▸ karnagy, karvezető
    delovati kot zborovodja ▸ karnagyként tevékenykedik
    pod vodstvom zborovodje ▸ karnagy vezényletével
    Pri tem sta še kako pomembna sodelovanje s skladatelji in obenem prizadevanje, da te stvaritve predstavimo občinstvu doma in v tujini, je povedala zborovodja, ki z zborom sodeluje od njegove ustanovitve. ▸ Mindennél nagyon fontos a zeneszerzőkkel való együttműködés és az arra való törekvés, hogy az alkotásokat a hazai és a külföldi közönség elé tárjuk, mondta el a karnagy, aki az énekkarral annak megalapítása óta együttműködik.