Franja

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zlódej diablo m

ne izkušaj zlodeja, ne slikaj zlodeja na steno! (fig) no hay que tentar al diablo
da bi te zlodej! fam ¡que caramba!

zlódejev (-a -o) adj.

1. evf. (hudičev) del diavolo; diabolico

2. del diavolo; maledetto:
kaj bereš te zlodejeve knjige cosa leggi questi libri del diavolo

3. pren. dritto

4. pejor. (zloben) malvagio, cattivo

5. pren. grave, difficile:
biti v zlodejevem položaju trovarsi nei guai, in una situazione difficile

zméšan (-a -o) adj.

1. mescolato; confuso:
poročilo je zmešano in nenatančno la relazione è confusa e imprecisa

2. matto, sconclusionato; ekst. stupido:
ta je pa res zmešan è proprio matto, è matto da legare
nehaj brati te zmešane romane smetti di leggere questi stupidi romanzi
delati kot zmešan lavorare come un matto

zmodríti rendre (plus) sage, mettre à la raison (ali au pas) , faire entendre raison à quelqu'un

zmodriti se entendre raison, se mettre (ali se rendre) à la raison, revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
to naj te zmodri! que cela te serve de leçon (ali d'enseignement)!, fais-en ton profit!
škoda zmodri človeka on s'instruit à ses dépens, dommage rend sage

zmodríti hacer sabio ; (spametovati) escarmentar

to naj te izmodri que esto te sirva de lección (ali de escarmiento)
škoda zmodri človeka de los escarmentados nacen los avisados

zōnula -ae, f (demin. zōna) pasek, pašček: te suis tremulus parens invocat tibi virgines zonula solvunt sinus te timens cupida novos captat aure maritus Cat., miles non timetur, si vestitus, armatus, calciatus e[t] satur et habens aliquid in zonula Lamp.

zygia -ae, f (tuj. ζυγία, adj. f)

1. bot. = „jaremska“; kot subst. drevo beli gaber, sicer imenovano carpīnus (Carpinus betulus Linn.): Graeci situ discernunt, campestre … montanum … tertium genus zygian rubentem, fissili ligno, cortice livido, scabro Plin.

2. = zakonska, ženitovanjska, poročna, svatbena: tibia Ap.; od tod Zygia (sc. dea) Zígija, Zakoníca = Zakonska boginja, Ustanoviteljica zakonov (o Junoni): qui te iam nuptam Tonantis et reginam dearum memorat, inclitis Argivorum praesides moenibus, quam cunctus oriens Zygiam veneratur et omnis occidens Lucinam appellat Ap.

žàl¹ desfortunadamente, desgraciadamente, por desgracia

žal mi je, da ... siento (ali lamento) que... (subj)
žal je on še bolan desgraciadamente todavía sigue enfermo
žal moram iti lo siento mucho pero tengo que marcharme
žal Vam ne morem pomagati es una verdadera lástima que no pueda ayudarle; desgraciadamente no puedo ayudarle
žal ti bo, da si to storil te pesará haberlo hecho

žȁo prisl., komp. žàlijē, žàlije
1. žal: žao mi je što ti ne mogu pomoći; žao mi je truda i novca
2. žao mi je tebe pomilujem te
3. vratiti žao za sramotu hudo poplačati s hudim
4. na žao učiniti komu hudo prizadejati komu; na žao mi se učinilo milo se mi je storilo

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
frizer za ženske parrucchiere per signora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
vrla ženska brava donna (tudi iron.)
prefinjena, elegantna ženska donna di classe
svetovljanska ženska donna di mondo
vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
pren. fatalna ženska femme fatale
ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo

žèp pocket; (za uro) fob

našit žèp patch pocket
poln žèp pocketful
zračni žèp aeronavtika air pocket
imeti prazen žèp (figurativno) to have pockets to let
ki se lahko spravi v žèp pocketable
žèp za revolver hip pocket
bočni žèp side pocket
hlačni žèp trouser pocket
žèp pri krilu placket
prsni žèp breast pocket
žèp pri telovniku waistcoat pocket
notranji žèp (suknjiča) inside breast-pocket
plačati iz lastnega žèpa to pay out of one's own pocket
poznam ga kot svoj lastni žèp I know him through and through
seči globoko v žèp to dig deep in one's pocket
vtakniti koga v svoj mali žèp (figurativno) to run rings round someone
on bi te v mali žèp spravil (figurativno, ti nisi nič proti njemu) he would run rings round you

živeč pridevnik
1. (živ) ▸ élőOdkrili so njegove še živeče potomce. ▸ Felkutatták a még élő leszármazottait.

2. (o bivanju) ▸ élőV bližini živeči stanovalci tarnajo zaradi motenja nočnega počitka. ▸ A közelben élő lakosok panaszkodnak, hogy az éjszakai pihenésüket zavarják.
Nekateri te divje živeče konje uvrščajo med ponije, saj so visoki le od 135 do 145 cm in težki največ 400 kg. ▸ Néhányan ezeket a vadon élő lovakat a pónik közé sorolják, mivel csak 135–145 cm magasak és a súlyuk nem haladja meg a 400 kg-ot.
Po njegovih besedah so tam živeči rojaki zelo aktivni in povezani med sabo. ▸ Elmondta, hogy az ott élő honfitársak nagyon aktívak és szoros kapcsolatban vannak egymással.

žuli|ti¹ (-) scheuern, drücken, reiben; figurativno Sorgen bereiten, bekümmern
figurativno kje te/vas čevelj žuli? wo drückt (dich) denn der Schuh?
vedeti, kje (nekoga) čevelj žuli wissen, wo (jemandem/jemanden) der Schuh drückt

župljanka samostalnik
(prebivalka župnije) ▸ hitközségi tag, egyházközségi tag, hívő
Sem župljanka te župnije in sodelujem pri vseh pripravah. ▸ Ennek az egyházközségnek a tagja vagyok, és részt veszek minden előkészületben.

ἄγε, ἄγετε (imp. od ἄγω) le, daj(te), hajdi(te), kvišku.

ἀγρεύω, ἀγρέω ep. poet. lovim, ujamem, λόγῳ v besedi NT, ἀγρεύω ἄγραν grem na lov, ulovim; αἷμα τραγοκτόνον hlepim po krvavem klanju ovnov; imp. ἄγρει, ἀγρεῖτε hajdi(te), na noge, naprej!

ἀ-θᾰ́νᾰτος 2 ep. poet. 1. nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; οἱ ἀθάνατοι nesmrtni (bogovi); trajen. 2. pri Perzijanih se je zvala četa 10.000 izbranih pešcev οἱ ἀθάνατοι; ἀθάνατος ἀνήρ posamezen vojak te čete.

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.