Franja

dúnajski vienés, esa

dunajski zrezek escalope m a la vienesa; filete m empanado
dunajski valček vals m vienés

dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air

duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
suženjska duša âme servile
verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
z dušo in telesom corps et âme
ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

dúša alma f

dobra duša (fig) buena persona f; alma de Dios
pri moji duši! ¡por mi alma!
z vso dušo con toda el alma
z dušo in telesom con alma y vida
kraj z 2000 dušami un pueblo de dos mil almas
verne duše (rel) día m de (los Fieles) Difuntos, día m de las Animas
X. je duša podjetja fulano es el alma de la empresa
žive duše ni (tu) no hay un alma viviente
žive duše ni videti na ulicah no se ve alma viviente por las calles
izdihniti dušo entregar el alma (a Dios)

dúšek¹ (-ška) m

1. (požirek) sorso

2. respiro, inspirazione; fiato:
zajemati dušek riprendere fiato

3. (dušnik) sfiatatoio; apertura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška jezi, veselju sfogare la rabbia, la gioia
izpiti, izprazniti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato
prebrati knjigo na dušek leggere un libro tutto d'un fiato

dušíti (-ím)

A) imperf. ➞ zadušiti

1. soffocare, asfissiare:
dim, kašelj jok ga duši il fumo, la tosse, il pianto lo soffoca
impers. v grlu me duši mi sento soffocare in gola
(moriti z onemogočanjem dihanja) soffocare:
jetnike so dušili v plinskih celicah i deportati venivano soffocati nelle camere a gas

2. pren. (ovirati, preprečevati) soffocare, reprimere:
vlada duši stavke il governo soffoca gli scioperi
dušiti jezo reprimere la rabbia

3. (zmanjševati jakost zvoka) smorzare, attutire; abs. silenziare:
trava je dušila korake l'erba attutiva il rumore dei passi

4. (gasiti) spegnere

5. gastr. stufare

B) dušíti se (-ím se) imperf. refl. soffocare, soffocarsi

dušiti (se) sofocar(se), ahogar(se), asfixiar(se)

dušiti meso estofar la carne

dvíg subida f ; alza f

dvig cen subida de los precios
dvig denarja retirada f del dinero
dvig življenjskih stroškov subida del costo de la vida
dvig življenjskega standarda subida f del nivel de vida

dvígati (-am) | dvígniti (-em)

A) imperf., perf.

1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora

2. (delati, narediti kaj višje) alzare

3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo

6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla

2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese

dvočŕten (-tna -o) adj. muz.
dvočrtna oktava la seconda ottava

dvóje numer. inv.
a) dva (pri množinskih samostalnikih) due:
dvoje vrat due porte
b) (pri drugih samostalnikih)
dvoje prijateljev due amici
c) (skupina dveh različnih enot)
veslati v dvoje remare in due
življenje v dvoje la vita di, in coppia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti si na dvoje essere in lite
alp. naveza na dvoje cordata di due alpinisti

dvóm duda f ; incertidumbre f

brez dvoma sin duda (alguna), indudablemente
upravičen dvom duda justificada
biti v dvomih estar en duda, dudar
ni dvoma, da ... no hay (ali no cabe) duda que...
ni nobenega dvoma es (ali está) fuera de toda duda
ne dopuščati nobenega dvoma no dejar lugar a dudas
imeti dvome glede (o) tener (ali abrigar) dudas sobre
pustiti v dvomu dejar en la duda (ali en la incertidumbre)
razpršiti komu dvome desvanecer las dudas de alg, fam sacar de dudas a alg

dvomíti dudar (o de) ; estar en duda

dvomim o tem lo dudo
nehati dvomiti salir de dudas (ali de la duda)
zelo dvomim, da bo prišel dudo mucho que venga

dvór ali dvòr cour ženski spol , palais moški spol , château moški spol , manoir moški spol

na dvoru à la cour
(pravno) sodni dvor cour ženski spol (de justice), tribunal moški spol

dvór (-a) m

1. corte; reggia:
živeti na dvoru vivere alla corte

2. ekst. (vladar s člani družine) corte:
dunajski dvor la corte di Vienna

3. (kmečko dvorišče) corte; (prostor za izpuščanje živine) bassa corte

4. star. (dom, hiša) casa, dimora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. sodni dvor corte
meteor. lunin, sončni dvor alone lunare, solare

dvór corte f ; palacio m

na dvoru en la corte, en palacio
vrhovni sodni dvor Corte f Suprema
življenje na dvoru vida f de la corte

dvóren de (la) cour

dvorna dama dame ženski spol d'honneur
dvorni dobavitelj fournisseur moški spol de la cour
dvorni svetnik conseiller moški spol aulique (ali de la cour)

dvoríšče (hišno, notranje) patio m

dvorišče v kaznilnici patio m de la cárcel
dvorišče za perutnino itd. corral m
šolsko dvorišče patio m de la escuela
dvorišče v vojašnici patio m del cuartel

dvóriti (-im) imperf.

1.
dvoriti komu corteggiare qcn., fare la corte a qcn.

2. nareč. servire; assistere

dvotretjínski (-a -o) adj. di due terzi:
izglasovati kaj z dvotretjinsko večino votare qcs. con la maggioranza dei due terzi