Franja

Zadetki iskanja

  • díka (-e) f star.

    1. (okras) ornamento:
    biti komu v diko fare onore a qcn., essere, andare fiero di
    sin mu je v diko del figlio va fiero

    2. (slava, odličnost) gloria, eccellenza
  • dimlje samostalnik
    (del telesa) ▸ lágyék, inguinális régió, ágyék
    bezgavka v dimljah ▸ lágyéki nyirokcsomó
    bolečina v dimljah ▸ lágyéktáji fájdalom
    poškodba dimelj ▸ lágyéksérülés
    predel dimelj ▸ lágyéktájék
    operacija dimelj ▸ lágyékműtét
    mišica v dimljah ▸ lágyékizom
  • dísk (-a) m

    1. teh. disco

    2. šport. disco:
    met diska lancio del disco

    3. pren.
    disk sonca, meseca disco solare, lunare
  • diskónt descuento m

    znižanje, zvišanje diskonta reducción f, aumentación f del tipo de descuento
    dati diskont conceder un descuento
  • dískus (-a) m anat. disco:
    med. dislokacija diskusa ernia del disco
  • diskusija samostalnik
    1. (izmenjava mnenj) ▸ vita, eszmecsere, diszkusszió
    javna diskusija ▸ nyilvános vita
    živahna diskusija ▸ élénk eszmecsere
    politična diskusija ▸ politikai eszmecsere
    strokovna diskusija ▸ szakmai diszkusszió
    odpreti diskusijo ▸ vitát megnyit
    sprožiti diskusijo ▸ vitát eredményez
    sodelovati v diskusiji ▸ vitában részt vesz
    predmet diskusije ▸ vita tárgya
    dolga diskusija ▸ hosszú vita
    vroča diskusija ▸ heves vita
    diskusija o zakonukontrastivno zanimivo törvény megvitatása
    Vse odločitve so bile sprejete po dolgotrajni diskusiji. ▸ Minden döntés hosszas vita után született meg.
    Njen članek ni požel nobenega odziva ali javne diskusije, bil je popolnoma neopažen. ▸ A cikke nem váltott ki semmilyen választ vagy nyilvános vitát, teljesen észrevétlen maradt.
    Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. ▸ Az elektronikus média világméretű elterjedése sok vitát váltott ki.

    2. (del dogodka) ▸ beszélgetés, diszkusszió, vita
    voditi diskusijo ▸ vitát vezet
    Predavanje se bo začelo ob 19.30, sledila pa bo diskusija prisotnih s predavateljem. ▸ Az előadás 19.30-kor kezdődik, utána pedig a jelenlévők eszmecserét folytathatnak az előadóval.

    3. v akademskih publikacijah (del besedila) ▸ vita, diszkusszió
    V diskusiji članka avtorji razpravljajo o tem, kako bi bilo njihov pristop možno uporabiti v različnih segmentih varnostnih sistemov. ▸ A cikkről szóló eszmecsere során a szerzők megvitatják, hogy a megközelítésük hogyan alkalmazható a biztonsági rendszerek különböző szegmenseire.
  • dislokácija (-e) f dislocamento, dislocazione; voj. dislocazione; geol. dislocazione; med.
    dislokacija diskusa ernia del disco
  • dispéčer (-ja) m žel.
    vlakovni dispečer dirigente del traffico
    rtv. dispečer radijskega programa direttore dei programmi radiofonici
  • díva (-e) f (zvezda, zvezdica) diva:
    filmska, operna diva diva del cinema, dell'opera
  • dnéven diario; diurno; de(l) día

    po dnevnem tečaju al cambio del día
    dnevno delo trabajo m diurno
    dnevni kop (v rudniku) explotación f (minera) a cielo abierto
    dnevna poročila noticias f pl del día
    dnevna izmena, dnevni turnus turno m de día
    dnevno povelje orden f del día
    dnevni red orden m del día
    dnevna svetloba luz f del día
    dnevni zaslužek ganancia f diaria
    biti na dnevnem redu (= vsakdanji) (fig) ser corriente
    preiti na dnevni red pasar al orden del día
  • dnò (-à) n

    1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
    izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
    izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
    kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
    dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
    geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
    morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

    2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
    dno brezna il fondo della voragine
    sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

    3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

    4. pren. (v prislovni rabi)
    iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
    v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
    do dna a fondo, fino in fondo
    spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
    pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
    pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
    šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
    bot. listno dno base fogliare
    anat. lobanjsko dno base cranica
    anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
    muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico
  • dôba (-e) f

    1. tempo, periodo, stagione; anni:
    čakalna doba periodo, tempo di attesa
    delovna doba anzianità di servizio (del prestatore di lavoro)
    deževna doba stagione delle piogge
    moška doba (anni della) maturità
    otroška doba (anni della) fanciullezza
    življenjska doba (durata della) vita; pren. avt. durata (di una macchina)
    poskusna doba periodo di prova

    2. (zgodovinska doba) età, epoca, era:
    doba tehnike era della tecnica
    um. baročna doba epoca barocca
    pren. zlata doba età dell'oro

    3. (čas) arco di tempo, periodo; anni:
    dolgo dobo ga že ne vidim non lo vedo da anni
    v dobi desetih let se marsikaj spremeni in dieci anni cambiano tante cose

    4. muz. tempo, battuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    atomska doba era atomica
    kamena, bronasta, železna doba età della pietra, del bronzo, del ferro
    astr. obhodna doba periodo di orbita
    bot. vegetacijska doba periodo vegetativo
    fiz. nihajna doba periodo (di oscillazione)
    geol. ledena doba periodo glaciale
    jur. pokojninska doba anzianità di servizio
    kem. razpolovna doba tempo di dimezzamento, periodo
    med. inkubacijska doba (periodo di) incubazione
    med. ležalna doba degenza
    šol. učna doba (periodo di) tirocino, apprendistato
    lov. lovna doba stagione venatoria
    lov. varstvena doba periodo di divieto di caccia
  • dôba época f ; edad f ; era f ; período m ; tiempo m ; estación f

    v naši dobi en nuestros tiempos (ali días)
    v vseh dobah en todas las épocas
    bronasta, kamena, železna doba edad del bronce, de piedra, del hierro
    zlata doba edad de oro (ali áurea)
    deževna doba período m de lluvias, estación f de lluvia
    junaška doba tiempos m pl heroicos
    moderna doba edad moderna
    moška doba edad viril
    življenjska doba duración f de la vida
    doba kislih kumaric (fig) fam época veraniega de calma comercial, (pasji dnevi) días m pl caniculares, canícula f
    prehodna doba época de transición, período transitorio
  • dobáva (-e) f fornitura; (dostava) consegna; erogazione:
    dobava premoga fornitura di carbone
    dobava plina erogazione del gas
    dobava na dom consegna a domicilio
    rok dobave termine di consegna
    dobava takoj consegna pronta
  • dôben (-bna -o) adj. gozd. periodico:
    dobni prirastek accrescimento negli anni (del volume degli alberi)
  • dóber (dôbra -o)

    A) adj.

    1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
    dober človek un uomo buono
    dobro dejanje buona azione
    dober zgled buon esempio
    dober kot duša, kot kruh buono come il pane
    pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
    biti iz dobre družine essere di buona famiglia
    živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
    želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
    bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

    2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
    dobri čevlji scarpe buone
    dober zrak aria buona
    dober radijski sprejemnik una buona radio
    dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
    dobro vino vino buono
    knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
    dober tek! buon appetito!
    dober državljan buon cittadino
    dober oče buon padre
    dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
    dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

    3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
    dobra kakovost buona qualità
    po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
    dobra plača buona paga

    4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
    dobra novica buona notizia
    doživeti dobro kritiko avere una buona critica
    ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
    dober dan! dobro jutro! buon giorno!
    dober večer! buona sera!
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

    5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
    fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
    nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

    6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
    kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

    7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
    mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

    8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
    do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
    opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

    9. pog.
    a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
    še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
    pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
    b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
    dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
    dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
    ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti dober dan essere nella giornata giusta
    biti na dobrem glasu godere buona fama
    pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
    pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
    pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
    pog. biti dobrih rok essere largo di mano
    pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
    kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
    biti dobre volje essere di buon umore
    pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
    biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    jur. misija dobre volje missione di buona volontà
    rel. dobro delo buona azione
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

    B) dôbri (-a -o) m, f, n

    1.
    dobri i buoni

    2. dobra:
    ta je dobra! quest'è bella!

    3. dobro bene:
    dobro in zlo il bene e il male
    delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
    storiti kaj dobrega fare del bene
    storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
    to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
    (v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
    imeti v dobrem avere un credito di
    komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
    ekon. dobro attivo
    knjižiti v dobro segnare all'attivo
  • dobítek (-tka) m

    1. vincita, premio:
    zadeti glavni dobitek vincere il primo premio

    2. knjiž. (pridobitev, korist) vantaggio, acquisto

    3. šah. (osvojitev) presa:
    dobitek kmeta presa del pedone
  • dobróta (-e) f

    1. bontà, benevolenza

    2. bene; favore, premura, attenzione:
    izkazovati dobrote fare del bene a; usare attenzioni, premure verso qcn.

    3. (dobra jed ali pijača) leccornia; cibo prelibato, bevanda prelibata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. pravna dobrota divieto di testimoniare
    pren. sama dobrota ga je è la bontà in persona
    PREGOVORI:
    dobrota je sirota il mondo è ingrato
  • dobršen pridevnik
    (precejšen; zajeten) ▸ jókora, , tetemes, jelentős
    v dobršni merikontrastivno zanimivo nagymértékben
    dobršen del česa ▸ jókora része valaminek
    dobršen kos česa ▸ jókora része valaminek
    Med študijem je prepotovala dobršen kos sveta, saj je delala kot stevardesa. ▸ A tanulmányai alatt légiutas-kísérőként dolgozva a világ jó részét beutazta.
    dobršen delež česa ▸ jelentős hányada valaminek
    Dobršen del enoletne pustolovščine sta preživela na novozelandskih kmetijah. ▸ Egyéves kalandjuk jó részét új-zélandi farmokon töltötték.
    K sreči imam tajnico, ki mi odvzame dobršen del administrativnih bremen. ▸ Szerencsére van egy titkárnőm, aki leveszi rólam az adminisztratív terhek tetemes részét.
    Zato bo letošnje posvetovanje v dobršni meri posvečeno uveljavljanju novega zakona. ▸ Ezért az idei konzultáció nagymértékben az új törvény végrehajtására összpontosít majd.
  • dogájanje (-a) n avvenimenti, fatti; knjiž. accadimento, azione; biol. processo:
    živeti odmaknjeno od dogajanja v svetu vivere lontano dai fatti del mondo
    pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje lo scrittore ambienta l'azione nel mondo contadino