díka (-e) f star.
1. (okras) ornamento:
biti komu v diko fare onore a qcn., essere, andare fiero di
sin mu je v diko del figlio va fiero
2. (slava, odličnost) gloria, eccellenza
Zadetki iskanja
- dimlje samostalnik
(del telesa) ▸ lágyék, inguinális régió, ágyékbezgavka v dimljah ▸ lágyéki nyirokcsomóbolečina v dimljah ▸ lágyéktáji fájdalompoškodba dimelj ▸ lágyéksérüléspredel dimelj ▸ lágyéktájékoperacija dimelj ▸ lágyékműtétmišica v dimljah ▸ lágyékizom - dísk (-a) m
1. teh. disco
2. šport. disco:
met diska lancio del disco
3. pren.
disk sonca, meseca disco solare, lunare - diskónt descuento m
znižanje, zvišanje diskonta reducción f, aumentación f del tipo de descuento
dati diskont conceder un descuento - dískus (-a) m anat. disco:
med. dislokacija diskusa ernia del disco - diskusija samostalnik
1. (izmenjava mnenj) ▸ vita, eszmecsere, diszkussziójavna diskusija ▸ nyilvános vitaživahna diskusija ▸ élénk eszmecserepolitična diskusija ▸ politikai eszmecserestrokovna diskusija ▸ szakmai diszkusszióodpreti diskusijo ▸ vitát megnyitsprožiti diskusijo ▸ vitát eredményezsodelovati v diskusiji ▸ vitában részt veszpredmet diskusije ▸ vita tárgyadolga diskusija ▸ hosszú vitavroča diskusija ▸ heves vitadiskusija o zakonu ▸ kontrastivno zanimivo törvény megvitatásaVse odločitve so bile sprejete po dolgotrajni diskusiji. ▸ Minden döntés hosszas vita után született meg.
Njen članek ni požel nobenega odziva ali javne diskusije, bil je popolnoma neopažen. ▸ A cikke nem váltott ki semmilyen választ vagy nyilvános vitát, teljesen észrevétlen maradt.
Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. ▸ Az elektronikus média világméretű elterjedése sok vitát váltott ki.
2. (del dogodka) ▸ beszélgetés, diszkusszió, vitavoditi diskusijo ▸ vitát vezetPredavanje se bo začelo ob 19.30, sledila pa bo diskusija prisotnih s predavateljem. ▸ Az előadás 19.30-kor kezdődik, utána pedig a jelenlévők eszmecserét folytathatnak az előadóval.
3. v akademskih publikacijah (del besedila) ▸ vita, diszkusszió
V diskusiji članka avtorji razpravljajo o tem, kako bi bilo njihov pristop možno uporabiti v različnih segmentih varnostnih sistemov. ▸ A cikkről szóló eszmecsere során a szerzők megvitatják, hogy a megközelítésük hogyan alkalmazható a biztonsági rendszerek különböző szegmenseire. - dislokácija (-e) f dislocamento, dislocazione; voj. dislocazione; geol. dislocazione; med.
dislokacija diskusa ernia del disco - dispéčer (-ja) m žel.
vlakovni dispečer dirigente del traffico
rtv. dispečer radijskega programa direttore dei programmi radiofonici - díva (-e) f (zvezda, zvezdica) diva:
filmska, operna diva diva del cinema, dell'opera - dnéven diario; diurno; de(l) día
po dnevnem tečaju al cambio del día
dnevno delo trabajo m diurno
dnevni kop (v rudniku) explotación f (minera) a cielo abierto
dnevna poročila noticias f pl del día
dnevna izmena, dnevni turnus turno m de día
dnevno povelje orden f del día
dnevni red orden m del día
dnevna svetloba luz f del día
dnevni zaslužek ganancia f diaria
biti na dnevnem redu (= vsakdanji) (fig) ser corriente
preiti na dnevni red pasar al orden del día - dnò (-à) n
1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume
2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale
3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo
4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico - dôba (-e) f
1. tempo, periodo, stagione; anni:
čakalna doba periodo, tempo di attesa
delovna doba anzianità di servizio (del prestatore di lavoro)
deževna doba stagione delle piogge
moška doba (anni della) maturità
otroška doba (anni della) fanciullezza
življenjska doba (durata della) vita; pren. avt. durata (di una macchina)
poskusna doba periodo di prova
2. (zgodovinska doba) età, epoca, era:
doba tehnike era della tecnica
um. baročna doba epoca barocca
pren. zlata doba età dell'oro
3. (čas) arco di tempo, periodo; anni:
dolgo dobo ga že ne vidim non lo vedo da anni
v dobi desetih let se marsikaj spremeni in dieci anni cambiano tante cose
4. muz. tempo, battuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
atomska doba era atomica
kamena, bronasta, železna doba età della pietra, del bronzo, del ferro
astr. obhodna doba periodo di orbita
bot. vegetacijska doba periodo vegetativo
fiz. nihajna doba periodo (di oscillazione)
geol. ledena doba periodo glaciale
jur. pokojninska doba anzianità di servizio
kem. razpolovna doba tempo di dimezzamento, periodo
med. inkubacijska doba (periodo di) incubazione
med. ležalna doba degenza
šol. učna doba (periodo di) tirocino, apprendistato
lov. lovna doba stagione venatoria
lov. varstvena doba periodo di divieto di caccia - dôba época f ; edad f ; era f ; período m ; tiempo m ; estación f
v naši dobi en nuestros tiempos (ali días)
v vseh dobah en todas las épocas
bronasta, kamena, železna doba edad del bronce, de piedra, del hierro
zlata doba edad de oro (ali áurea)
deževna doba período m de lluvias, estación f de lluvia
junaška doba tiempos m pl heroicos
moderna doba edad moderna
moška doba edad viril
življenjska doba duración f de la vida
doba kislih kumaric (fig) fam época veraniega de calma comercial, (pasji dnevi) días m pl caniculares, canícula f
prehodna doba época de transición, período transitorio - dobáva (-e) f fornitura; (dostava) consegna; erogazione:
dobava premoga fornitura di carbone
dobava plina erogazione del gas
dobava na dom consegna a domicilio
rok dobave termine di consegna
dobava takoj consegna pronta - dôben (-bna -o) adj. gozd. periodico:
dobni prirastek accrescimento negli anni (del volume degli alberi) - dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo - dobítek (-tka) m
1. vincita, premio:
zadeti glavni dobitek vincere il primo premio
2. knjiž. (pridobitev, korist) vantaggio, acquisto
3. šah. (osvojitev) presa:
dobitek kmeta presa del pedone - dobróta (-e) f
1. bontà, benevolenza
2. bene; favore, premura, attenzione:
izkazovati dobrote fare del bene a; usare attenzioni, premure verso qcn.
3. (dobra jed ali pijača) leccornia; cibo prelibato, bevanda prelibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. pravna dobrota divieto di testimoniare
pren. sama dobrota ga je è la bontà in persona
PREGOVORI:
dobrota je sirota il mondo è ingrato - dobršen pridevnik
(precejšen; zajeten) ▸ jókora, jó, tetemes, jelentősv dobršni meri ▸ kontrastivno zanimivo nagymértékbendobršen del česa ▸ jókora része valaminekdobršen kos česa ▸ jókora része valaminekMed študijem je prepotovala dobršen kos sveta, saj je delala kot stevardesa. ▸ A tanulmányai alatt légiutas-kísérőként dolgozva a világ jó részét beutazta.dobršen delež česa ▸ jelentős hányada valaminekDobršen del enoletne pustolovščine sta preživela na novozelandskih kmetijah. ▸ Egyéves kalandjuk jó részét új-zélandi farmokon töltötték.
K sreči imam tajnico, ki mi odvzame dobršen del administrativnih bremen. ▸ Szerencsére van egy titkárnőm, aki leveszi rólam az adminisztratív terhek tetemes részét.
Zato bo letošnje posvetovanje v dobršni meri posvečeno uveljavljanju novega zakona. ▸ Ezért az idei konzultáció nagymértékben az új törvény végrehajtására összpontosít majd. - dogájanje (-a) n avvenimenti, fatti; knjiž. accadimento, azione; biol. processo:
živeti odmaknjeno od dogajanja v svetu vivere lontano dai fatti del mondo
pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje lo scrittore ambienta l'azione nel mondo contadino