Franja

blandus 3, adv. -e (blanditer: Pl., Tit. ap. Non., Prisc. ) (najbrž sor. z blaterāre, balbus, babulus; prvotno blandus = prijazno bebljajoč komu)

1. v dobrem in slabem pomenu laskav, dobrikav, priliznjen, prikupljiv, prijazen, ljubkujoč: blandus amicus (naspr. verus) Ci., catulorum blanda propago Lucr., amator Pr., puella, puer, columba O., blandi doctores H., canibus blandis rabies venit V., blande rogare Ci., blandius petere Ci., blandissime appellare aliquem Ci., blande colendo (fructūs) Lucr. s skrbno nego, excipere aliquem hospitio blande ac benigne L., blandius moderari fidem H., blande flectere cardinem Ps.-Q. rahlo; s praep.: unum te puto minus blandum esse quam me, et, si uterque nostrum est aliquando adversus aliquem, inter nos certe numquam sumus Ci. ep.; z dat.: an blandiores in publico quam in privato, et alienis quam vestris estis? L.; z abl. instrumenti: doctā prece blandus H., non sumptuosā blandior hostiā H. manj ugajajoč, blanda precatu Stat.; z abl. limitationis: blandissimus ingenio Aur. = preveč prijaznega značaja; pesn. z gen. ali grškim acc. (glede na): blandus precum, blanda genas vocemque Stat.; pesn. z inf.: Stat., (Orphea) blandum et auritas fidibus canoris ducere quercus H. ki je z blagozvočnimi strunami prikupljivo privabljal hraste.

2. pren. (o stvareh)
a) laskav, prijazen, ljubkujoč, vljuden, dvorljiv: vox Enn. ap. Ci., Lucr., voces V., Plin. iun., soni, dicta, verba O., oratio, litterae Ci., laudes V., affabilis, blandus (erat Alcibiades) N. vljuden, blandis lacertis colla tenere O., blandi oculi Plin.
b) vabljiv, dražesten, mičen, prikupen, prijeten: alea, ars, aquae, quies, soles O., gaudia, labor V., otium consuetudine in dies blandius L., voluptates blandissimae dominae Ci.; z dat.: res blanda legentibus Plin., blandae superûm mortalibus irae Stat.; subst. neutr. pl.: animus asperis blandisque pariter invictus Sen. ph.

bledéti (-ím) imperf.

1. impallidire, divenire pallido, sbiancare:
bledeti od jeze impallidire di, dalla rabbia

2. pren. sbiadire, scolorare; attenuarsi:
luč bledi la luce si va attenuando
spomin nanj bledi il ricordo di lui sbiadisce

bless [bles] prehodni glagol
blagosloviti; častiti, za blaženega proglasiti; osrečiti; hvaliti, poveličevati
olepševalno kleti, preklinjati
ironično pogubiti

bless me, bless my soul, bless my (ali your) heart glej glej!, ali je mogoče!, kdo bi si mislil!
not to have a penny to bless o.s. with ne imeti prebite pare
to bless o.s. srečnega se počutiti
to bless one's stars biti hvaležen svoji srečni zvezdi

blind¹ [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
sleng pijan
botanika brez cveta

blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
blind coal antracit
anatomija blind gut slepič
blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
blind letter pismo brez naslova
a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
blind man's holiday somrak
as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
blind shell slepi naboj
blind spot mrtva točka
to strike blind oslepiti
to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
there's none so blind ne da si dopovedati
it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
blind side nezavarovana, slaba stran
blind corner nepregleden ulični vogal
blind in an eye na eno oko slep
blind to one's defects zaslepljen

bliskovít (-a -o) adj. ekspr. fulmineo, bruciante; sparato:
dogodki se vrste z bliskovito naglico gli avvenimenti si susseguono con rapidità fulminea
pren. bliskovita vojna Blitzkrieg, guerra lampo
šport. prehiteti nasprotnika z bliskovitim finišem superare gli avversari con uno scatto bruciante

blízu

A) adv.

1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

B) prep.

1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale

bližína (-e) f

1. (majhna krajevna, časovna oddaljenost) vicinanza, prossimità:
čutiti je bližino mesta si sente la vicinanza della città
v neposredni bližini vicino, nelle immediate vicinanze

2. ekspr. (duhovna sorodnost) affinità

bloccare

A) v. tr. (pres. blōcco)

1. blokirati; zapreti, zapirati; zapreti prehod, preprečiti izhod:
una frana ha bloccato la strada plaz je zaprl cesto

2. zaustaviti, preprečiti gibanje:
la polizia bloccò il corteo dei dimostranti policija je zaustavila sprevod demonstrantov
bloccare un tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

3. ekon. blokirati, zamrzniti:
bloccare i prezzi zamrzniti cene
bloccare un conto blokirati račun

B) v. tr. v. intr. polit. osredotočiti se:
bloccare su un solo candidato, su un'unica lista osredotočiti se na, podpirati enega samega kandidata, eno samo volilno listo

C) ➞ bloccarsi v. rifl. (pres. mi blōcco) zaustaviti se:
il motore si è bloccato motor se je zaustavil

blondir [blɔ̃dir] verbe intransitif postati blond; verbe transitif napraviti blond

ses cheveux ont blondi njeni (njegovi) lasje so postali blond
elle s'est blondi les cheveux pobarvala si je lase blond

blood¹ [blʌd] samostalnik
kri
figurativno prelivanje krvi, pokol, umor; sorodstvo, rasa, rod; izvor; pogum, strast; rastlinski sok; gizdalin

blood bank krvna banka
blood donor krvodajalec, -lka
blood bespotted okrvavljen, krvav
blood bath prelivanje krvi
cold blood hladnokrvnost; premišljenost
in cold blood hladnokrvno
bad (ali ill) blood sovraštvo, prepir
blood count krvna slika
full blood čistokrven
hot blood vročekrvnost
to make one's blood boil razjeziti koga
to make one's blood creep grozo v kom zbuditi
to dip one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo
one's own flesh and blood člani iste družine
you cannot make blood out of a stone kjer nič ni, še vojska ne vzame
blood and thunder literature zanikrna literatura
it runs in the blood to je v družini
to have s.o.'s blood on one's head imeti koga na vesti
blood group krvna skupina
half blood po poli (brat)
blood shed prelivanje krvi, pokol
blood transfusion transfuzija krvi
fresh blood novi člani
base blood nezakonsko rojstvo
a man of blood surovež
blood is thicker than water kri ni voda
to have (ali get) one's blood up razhuditi se
to draw blood raniti
his blood is up besen je
navtika, sleng Nelson's blood rum
blood test krvna analiza
blood royal kraljevska kri
to breed ill blood delati razprtije
to spill (ali shed) blood prelivati kri
pogovorno young blood vročekrvnež
to let blood kri puščati

blot² [blɔt] prehodni glagol
umazati, popackati, oskruniti; (s pivnikom) osušiti

to blot out prečrtati, izbrisati; uničiti, zatreti
to blot out one's copy-book pokvariti si glas

blow off neprehodni glagol & prehodni glagol
oditi

blow off steam porabiti odvečno energijo; olajšati si srce

boat¹ [bout] samostalnik
čoln, barka, ladja, parnik; skledica (v obliki čolna)

to be (ali sail) in the same boat deliti isto usodo
to burn one's boat's zažgati mostove za seboj, onemogočiti si povratek
ferry boat brod
to take boat vkrcati se, odpotovati z ladjo
boat train vlak, ki prevzame potnike z ladje
boat trolley voziček za čoln
folding boat zložljiv čoln
fire boat gasilska ladja
to have an oar in everyone's boat vtikati se v posle vsakogar
pulling (ali rowing) boat čoln na vesla

bob samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (šport) ▸ bobSezona svetovnega pokala v bobu se bo začela decembra letos. ▸ A bob világkupa-sorozat az idei év decemberében kezdődik.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, ženski bob dvosed, bob steza, steza za bob, proga za bob, dvosedežni bob, bob dvosed, bob dvosed

2. (tekmovalne sani) ▸ bobMed potiskanjem bob pospešuje in tekmovalci v določenem zaporedju skočijo vanj. ▸ Indításkor a bobot megtolva gyorsítják fel, amelybe a versenyzők meghatározott sorrendben ugranak be.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, dvosedežni bob

3. Vicia faba (rastlina) ▸ lóbabBob najbolje uspeva na odprtem sončnem mestu. ▸ A lóbab leginkább a nyílt, napos helyeket kedveli.

4. (plod) ▸ lóbabJuho lahko pripravimo s kuhanim svežim bobom ali z bobom iz pločevinke. ▸ A levest elkészíthetjük főtt friss lóbabból vagy konzervlóbabból is.
V mladem zrnu boba je tudi 2,6 mg sladkorjev. ▸ A fiatal lóbabszem akár 2,6 mg cukrot is tartalmazhat.

5. (pecivo) približek prevedka ▸ pampuska
Med pustnim sprevodom sem si privoščil čokoladni krof z vaniljevo kremo, navadnega s čokolado in bob brez marmelade. ▸ A farsangi körmenet alatt bekebeleztem egy vaníliakrémes-csokoládés fánkot, egy sima csokis fánkot és egy pampuskát lekvár nélkül.

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

boccone m

1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti

bódi² konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)

1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi

2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato

bódisi konj.

1. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali la popolazione o si disperse o si nascose

2. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire) (o)... o; sia... sia:
pridi bodisi jutri bodisi v torek vieni domani o martedì

3. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) per quanto, benché, sebbene:
njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo le sue osservazioni, per quanto sensate, vengono regolarmente ignorate

bodóčnost porvenir m , futuro m

v najbližji, neposredni (daljni) bodočnosti en un futuro próximo (lejano)
negotova bodočnost porvenir incierto
imeti pred seboj sijajno bodočnost tener ante sí un brillante porvenir
načrti za bodočnost planes m pl para el futuro
napovedovati, prerokovati bodočnost predecir el futuro
to bo povedala (pokazala) bodočnost eso el tiempo lo dirá