Franja

drúžba sociedad f ; compañía f

v družbi (skupno, skupaj) en común
v dobri družbi en buena compañía
visoka družba la buena (ali alta) sociedad
slaba družba malas compañías
družba z omejeno odgovornostjo compañía (ali sociedad) (con responsibilidad) limitada (kratica: S. Ltda.)
delniška družba sociedad por acciones, sociedad anónima
navigacijska (plovbna) družba compañía de navegación
komanditna družba sociedad comanditaria, sociedad en comandita
letalska družba compañía aérea (ali de aviación)
zavarovalna družba sociedad (ali compañía) de seguros
potujoča gledališka družba compañía ambulante
zaključena družba círculo m privado
delati družbo komu hacer compañía a alg
najti družbo encontrar compañía
ustanoviti družbo fundar (ali establecer) una sociedad
razpustiti (trgovsko) družbo disolver (ali liquidar) una sociedad
rad sem v tvoji družbi me agrada tu compañía

družína (-e) f

1. famiglia:
kmečka družina famiglia contadina
biti iz dobre, poštene, premožne družine essere di buona famiglia, di famiglia perbene, di famiglia benestante
ustvariti družino metter su famiglia
preživljati družino mantenere la famiglia

2. (rodbina) famiglia, casata; gruppo:
zadnji potomec znane družine ultimo rampollo di illustre famiglia
lingv. besedna družina gruppo di parole affini
lingv. jezikovna družina famiglia linguistica

3. circolo, club, società:
šport. lovska, ribiška družina club della caccia, della pesca
strelska družina società di tiro al piattello
dramska družina troupe, compagnia drammatica

4. (služinčad) famiglia, servitù

5. (druščina) compagnia, brigata

6. biol. famiglia:
zool. družina psov la famiglia dei canidi
bot. družina vrtnic la famiglia delle rosacee
čeb. čebelja družina colonia di api

7. hist. (oboroženo spremstvo) seguito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. sveta družina Sacra Famiglia
tisk. črkovna družina famiglia dei caratteri
soc. načrtovanje družine pianificazione familiare

družína familia f

besedna družina familia de palabras
številna družina familia numerosa
član družine miembro m de la familia
biti iz dobre družine ser de buena familia
imeti družino tener hijos, tener familia
pričakovati prirastek v družini estar esperando familia

družínski de famille, familial

v družinskem krogu en famille, au sein de la famille
družinski poglavar chef moški spol de famille
družinski praznik fête ženski spol de famille
družinsko življenje vie ženski spol de famille (ali familiale)
družinski član membre moški spol de la famille

družíti (-im)

A) imperf. ➞ združiti unire, accomunare, collegare:
druži jih iskreno prijateljstvo li unisce una sincera amicizia
kritika mora družiti pravičnost in ostrino la critica deve unire imparzialità e rigore

B) družíti se (-im se) imperf. refl.

1.
družiti se z frequentare, praticare qcn.
družiti se s slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. redko (skladati se) accordarsi
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

dŕva (drv) n pl. legna (da ardere):
sekati, žagati, skladati drva spaccare, tagliare, accatastare la legna
napravljati drva far legna
kuriti z drvmi bruciare legna (per il riscaldamento)
peč na drva stufa a legna
suha drva legna stagionata
bukova, hrastova drva (legna di) faggio, quercia
pog. tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal ha la pazienza di Giobbe

držáj (orodje, nož) manche moški spol ; (pri vratih, meču, kovčku) poignée ženski spol ; (pri košari, vrču) anse ženski spol ; (pri stopnišču) rampe ženski spol , balustrade ženski spol (d'escalier)

držaj kozice queue ženski spol de la poêle; (glasba) couronne ženski spol

držáti tenir, retenir, avoir , (vsebovati) contenir, observer, garder, maintenir, considérer comme, tenir pour

držati se se tenir, se maintenir, se retenir
besedo držati tenir parole
za roko držati tenir par la main
pot drži v mesto le chemin mène (ali conduit) à la ville
držati korak aller de pair avec; marcher d'un pas égal avec, aller du même pas (ali à la même allure) que
led še ne drži la glace n'est pas encore assez solide (ali ne porte pas encore)
roke križem držati se tenir (ali rester) les bras croisés, se tourner les pouces
vreme se bo držalo le temps va rester (ali se maintenir) au beau (fixe)
mraz drži le froid continue (ali persiste)
držati s kom être, se mettre du côté de, prendre le parti de quelqu'un
(pri pisanju) držati otroka za roko guider la main de l'enfant
za besedo držati (koga) prendre au mot
držati se zakonov observer les lois
kislo se držati faire grise mine, avoir un visage renfrogné, rechigner
junaško se držati se conduire courageusement (ali vaillamment)
trdnjava se dobro drži la forteresse résiste (ali tient bon, se défend bien)
ravno, pokonci se držati se tenir droit
drži c'est entendu (ali convenu, d'accord)
to ne drži cela ne tient pas, cela n'est pas vrai

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

držáti tener

drži! (= prav!) ¡de acuerdo!
držati v dobrem stanju mantener en buen estado
držati obljubo cumplir con su promesa
držati besedo tener su palabra
ne držati (svoje) besede no tener (ali faltar a) su palabra
držati korak s kom ir al compás de alg
držati mero ser moderado
led ne drži el hielo está poco firme
lepo vreme drži el tiempo se mantiene sereno
držati s kom tomar partido con alg, hacer causa común con alg, simpatizar con alg
držati v roki, za roko tener en la mano, de la mano
držati v šahu (tudi fig) tener en jaque
držati se leve (desne) llevar la izquierda (la derecha)
obljubiti in obljubo držati je dvoje del dicho al hecho hay un gran hecho
bolje drži ga kot lovi ga más vale una toma que dos te daré

držáven de(l) Estado; nacional; público

državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado

državljánstvo droit moški spol de citoyen, qualité ženski spol de citoyen, nationalité ženski spol

dobiti državljanstvo acquérir le nationalité
dati državljanstvo naturaliser, octroyer la nationalité
izguba državljanstva déchéance ženski spol de la nationalité
odvzeti državljanstvo priver de la nationalité

državljánstvo nacionalidad f ; ciudadanía f

(oseba) brez državljanstva apátrida (m)
dobiti (izgubiti) državljanstvo adquirir (perder) la nacionalidad

dúcat douzaine ženski spol

na ducate par douzaine, à la douzaine
ducat jajc une douzaine d'œufs
veliki ducat, gros (skupina 144 kosov) grosse ženski spol

dúde glas gaita f ; cornamusa f

igrati na dude tocar la gaita

dúh esprit moški spol , génie moški spol , intellect moški spol ; (prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol ; (vonj) odeur ženski spol

sv. Duh (religija) le Saint-Esprit (ali l'Esprit-Saint)
prisotnost duha présence ženski spol d'esprit
duh časa esprit du temps (ali de l'époque, du siècle)
klicati duhove évoquer les esprits
ni duha ne sluha o njem il a disparu sans laisser de traces
to ima duh po česnu (po zažganem, prismojenem) ça sent l'ail (le brûlé)
duh po potu odeur ženski spol
de sueur
prijeten duh odeur ženski spol agréable, senteur ženski spol, parfum moški spol
duh po trohnobi odeur ženski spol de pourri (ali de renfermé, de moisi)
imeti duh iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, familiarno repousser du goulot
to vino ima duh (diši) po sodu ce vin sent le tonneau
ustvarjalni duh génie moški spol, esprit moški spol créateur

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

bojni duh espíritu guerrero; moral f
duh časa espíritu de la época
človeški duh espíritu humano
iniciativen duh espíritu de iniciativa
kritičen duh espíritu de competencia
velik duh un genio
ubog na duhu pobre de espíritu
zli duh espíritu maligno; demonio m
svet duhov el mundo de los espíritus
nemiren duh espíritu intranquilo
sveti duh (rel) el Espíritu Santo
duh umrlega aparecido m
prisotnost duha presencia f de ánimo
imeti duh po vinu oler a vino
delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
razburiti duhove levantar los espíritus
zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano

duhóven (-vna -o) adj.

1. spirituale, dello spirito:
duhovni in telesni razvoj človeka sviluppo spirituale e fisico dell'uomo
duhovna kriza sodobne družbe la crisi spirituale della società moderna

2. (verski, religiozen) religioso, spirituale:
pesmi duhovne in posvetne vsebine poesie di contenuto religioso e profano
nuditi bolniku duhovno tolažbo dare al malato i conforti religiosi
ekst. duhovni oče padre spirituale
duhovne vaje esercizi spirituali

duhóvnik prêtre moški spol , ecclésiastique moški spol , homme moški spol d'Eglise

postati duhovnik prendre la soutane, se faire prêtre
redovni duhovnik membre moški spol du clergé régulier, religieux moški spol, moine moški spol
svetni duhovnik prêtre moški spol séculier