Franja

ζηλόω (ζῆλος) 1. poganjam se, stremim za čim, posnemam, hrepenim po, vnemam se, vnet sem za kaj, gorim za. 2. zavidam koga, sem nevoščljiv τινά, τί NT. 3. občudujem koga, blagrujem ga, τοῦτο zaradi tega, imam koga za srečnega, τινά τινος zaradi česa, tudi τινά τι.

ζημιόω [fut. pass. ζημιώσομαι in ζημιωθήσομαι] 1. act. a) škodujem, delam škodo τινά; b) kaznujem, strahujem, τινά τινι koga s čim, κατά τι, zavoljo česa. 2. pass. trpim škodo, μεγάλα, πολλά, imam škodo, τὴν ψυχήν na duši NT, sem na izgubi, izgubljam.

ζητέω [Et. iz δjᾱτεjω] 1. iščem, poiščem, izsledim, preiskujem, izprašujem, preudarjam τινά, τί. 2. trudim se, stremim, težim za čim, mislim na kaj, želim, zahtevam kaj; ἅπαντα πρὸς ἡδονήν iščem v vsem veselje (zabavo). 3. pogrešam σιτία.

ἤ², ep. ἠέ [Et. iz ἠέ, ἠ-ϝέ, ἦ ϝέ; ϝε; = lat. -ve, ali] I. ločilni veznik 1. postavlja nasproti dva ali več členov (besed ali stavkov): ali (lat. aut, vel, sive) ζητῶν ὄλεθρον ἢ φυγήν; a) pri števnikih je ἤ enak slov. do; στάδια πέντε ἢ ἕξ pet do šest stadijev; b) ako drugi člen prvega izključuje, slovenimo ἤ z ali pa, sicer: ἐγὼ τοὺς πολεμίους νικήσω ἢ μηκέτι με Κῦρον νομίζετε; c) (podvojen) ἢ – ἤ ali – ali (aut – aut); pogosto stoji mesto prvega ἤ drug sinonimen veznik: ἤ τοι – ἤ zares ali – ali; ἀλλ' ἤ τοι κεῖνόν γε δεῖ ἀπόλλυσθαι – ἢ σέ; pomni še: ἤ τις ἢ οὐδείς komaj eden. 2. v vprašalnih stavkih: a) v razstavnih vprašanjih: πότερον (πότερα) – ἤ jeli – li; b) pri Hom. ἤ – ἤ (ἦ, ἦε) v zavisnih in nezavisnih razstavnih vprašanjih; prvi člen stoji tudi brez veznika, ᾤχετο πευσόμενος, ἤ που ἔτ' εἴης; c) = an na početku vprašalnega stavka: ἀλλὰ τίς σοι διηγεῖτο; ἢ αὐτὸς Σωκράτης ali morda? II. primerjalna členica: kot, nego, kakor (quam), za komparativi in besedami kompar. značaja (ἄλλος, βούλομαι, θέλω); pomni: ἄλλο τι ἤ (=kaj drugega nego) kajneda; ἄλλ' ἤ (za nikalnico) razen, izvzemši.

ἦ¹ [Et. idevr. ē] adv. stoji 1. v trdilnih stavkih, da kaj potrjuje ali poudarja: zares, res, resnično, v resnici, gotovo, brez dvoma, kajpada, seveda; pogosto se veže z drugimi členicami: ἦ μήν (μέν, μάν) prav zares, res, gotovo, kajpada, seveda, pač, ἦ μὲν δή da zares, gotovo, ἦ γάρ kajti (sicer) zares, pač zares, kajpada, ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač, ἦ μάλα da zares (brez dvoma), ἦ ῥα zares torej, ἦ θήν που gotovo pač, τί ἦ zakaj neki? 2. v vprašalnih stavkih: lat. num ali ne = ali? li? morda? mari? nemara? – včasih tudi = nonne, tako posebno ἦ γάρ ali ne?

ἡγέομαι [Et. kor. sāg, lat. sagio, ire, sagax, ācis, nem. suchen (got. sōkjan). – Obl. fut. ἡγήσομαι, aor. ἡγησάμην, pf. ἥγημαι, ion. 3 pl. ἡγέαται, adi. verb. ἡγητέον]. 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom τινὶ ἐπί τι, ἐς τεῖχος, ἄστεα, πόλιν, τινὶ τὴν ὁδὸν ἐς ali samo ὁδόν kažem pot; b) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) τινί, τινὶ ὀρχηθμοῖο vodim na ples, zaigram (k plesu), χοροῦ začenjam ples, (tudi z dat.) τινὶ κερδοσύνῃ začnem z zvijačo, οἱ ἡγούμενοι, τὸ ἡγούμενον prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam τινός, vodim ἡ γλῶσσα πάντα, imam hegemonijo Plut. Arist. 24, οἱ ἡγούμενοι voditelji, vladarji; ἐν τοῖς ἀδελφοῖς sem znamenit med brati NT. 2. menim, mislim, smatram za kaj τινὰ ἐχθρόν, acc. c. inf., θεούς verujem na (v), παρ' οὐδέν prav nič ne cenim, περὶ πολλοῦ (πλείστου) zelo (najbolj) cenim.

ἥδομαι dep. (gl. ἡδύς) [fut. ἡσθήσομαι, aor. ἥσθην, ep. tudi ἡσάμην] radujem se, veselim se, zabavam se τινί, ἐπί τινι in s pt. (ἥδομαι πίνων), poet. tudi τινός; z veseljem uživam; ἡδόμενος rad, z veseljem, ἡδομένῳ ἐστί (γίγνεταί) μοί τι prijetno mi je kaj, veseli me.

ἡδονή, ἡ, ep. ἦδος, εος, τό (ἥδομαι) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; ἡ διὰ τοῦ σώματος ἡδονή čutna, telesna slast, pohotnost, δι' ἡδονῆς rad, ὑφ' ἡδονῆς od veselja, iz škodoželjnosti; (πρὸς) καθ' ἡδονήν po volji, po godu λέγω, ἐν ἡδονῇ ἐστί μοι všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, ἡδονῇ χράομαι πρός τινα govorim komu po želji; ἡδονή μοι ἐσέρχεται miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ἐν ἡδονῇ ἔχω τινά rad imam koga. 2. prijetnost, korist, ἡδονὰς φέρω prinašam veselo novico; ἐμοὶ τί τόδ' ἦδος kaj mi to pomaga?

ἥκω [Et. iz sē(i)q-; dorsko εἵκω iz seiq-, ἱκέσθαι (iz siq-). – Obl. fut. ἥξω, aor. NT ἧξα, pf. ἧκα]. 1. o osebah: prišel sem, sem tukaj; v ind. praes. vedno s perf. pomenom, impf. ἧκον pa tudi z aor. pomenom: dospel sem; ὁδόν po potu, εἴς τινα τόπον, πρὸς πόλιν, ἐπὶ δεῖπνον, δόμους, ἥκω ἐπί τινα prišel sem do, po koga; χθόνα prišel (zabredel) sem v deželo; vrnil sem se, sem zopet tukaj πάλιν, ἄψορρον; κατά τι prišel sem po kaj, περί τινος zaradi česa, ὅ τι ἥκοιεν zaradi česa (zakaj) so prišli, μανθάνειν da se poučim, ἐκ γενεᾶς πατρῴας ἄριστος izšel sem iz rodu = sem po očetovem rodu najslavnejši, δι' ὀργῆς razsrdil sem se, sem razjarjen, εἰς καλόν prišel sem o pravem času; χρημάτων, βίου dospel sem do premoženja, sem v ugodnih razmerah, δυνάμεως dosegel sem moč, ὡρέων οὐχ ὁμοίως nimam enako dobrega podnebja, θεῶν χρηστῶν uživam milost bogov, εὖ ἥκω sem srečen, sem v ugodnih razmerah, εἰς τοσοῦτον ἀμαθίας sem tako nespameten, παρ' ὀλίγου ἥκω z inf. malo manjka, da; s pt. ἄγων, φέρων, ἐλαύνων privedel, prinesel, prijahal sem (ali prišel sem s kom, s čim); s pt. fut. hočem, nameravam βοηθήσων, μαχούμενος; θεοῖς ἔχθιστος ἥκω = ἔχθιστός εἰμι. 2. o stvareh: dospel, nastopil sem, pripetil, dogodil sem se, zabredel sem, zadelo me je kaj ξένια ἧκε, ἀγγελία, νόσος, σημεῖα ἥκει τινί, εἴς τινα; ὁρᾷς, ἵν' ἥκει τοῦ θεοῦ μαντεύματα kaj (se) je (zgodilo) z božjim prerokovanjem? ὄνησίς τινος ἥκει τινί nekaj koristi komu. 3. impers. ἥκει μοι = προσήκει μοι pristoji, spodobi se mi πενθεῖν.

ἡμερόω (ἥμερος) 1. act. a) krotim, udomačim, gojim, obdelujem, pokoravam, podjarmljam; b) izobražujem, omikam. 2. med. a) podjarmim si kaj; b) podvržem (podjarmim) komu kaj τί τινι.

ἡσυχία, ἡ, ion. -ίη (ἥσυχος) 1. mir, τινός pred kom, tišina, samota, samoten kraj, molk, τῆς ἡσυχίας βίοτος mirno, pohlevno življenje. 2. hladnokrvnost, ravnodušnost, dušni mir, zadovoljnost. 3. pokoj, počitek, nedelavnost, brezbrižnost, ἡσυχίαν ἄγω, ἔχω mirujem, dam mir, ničesar ne delam, živim v miru, mirno gledam kaj, ἐν ἡσυχίᾳ ἔχω τι zamolčim kaj, ἐμαυτόν molčim; μετὰ ἡσυχίας mirno, καθ' ἡσυχίαν v miru, nemoteno.

ἡττάομαι, ἡσσάομαι, ion. ἑσσόομαι pass. (ἧττον) [fut. ἡττήσομαι, ἡττηθήσομαι, aor. ἡττήθην, pf. ἥττημαι, ion. aor. ἑσσώθην, pf. ἕσσωμαι] sem slabejši, zaostajam za kom, prekosi me kdo, podležem, sem premagan, τινός, ὑπό, πρός τινος, τινί NT od koga, πολέμῳ, μάχῃ v boju, ἐν τοῖς δικαστηρίοις izgubim pravdo, τὴν γνώμην izgubim pogum, τῷ θυμῷ, τῇ γνώμῃ sem pobit (v srcu); s pt. εὐεργετῶν, εὖ ποιοῦντές τινος zaostajam za kom v izkazovanju dobrot; vdam se τοῦ δικαίου, κοὔτοι γυναικὸς οὐδαμῶς ἡσσητέα ženski se ne smemo vdati, ne smemo pustiti, da bi gospodovala nad nami ženska, ὑπέρ τινά τι sem na izgubi, sem v čem manjši od drugega NT.

θαυμάζω [fut. θαυμάσομαι, aor. ἐθαύμασα, pl. τεθαύμακα, -ασμαι, pass. aor. ἐθαυμάσθην, fut. θαυμασθήσομαι, ep. fut. θαυμάσσομαι, iter. impf. θαυμάζεσκον, NT fut. in aor. pass. v med. pomenu], ion. θωμάζω 1. a) strmim, čudim se; občudujem, zelo cenim, spoštujem, τινά, τί koga (kaj); τινά τινος koga zaradi česa, τινά ἐπί τινι, διά τι; občudujem kaj na kom τί τινος, tudi z εἰ, ὅτι, ὡς, ὅπως; v pass. s pt. θαυμάζομαι ποιῶν τι = čudijo se mi, da delam, μὴ παρὼν θαυμάζεται čudim se, da ga še ni tukaj; b) vprašam začuden, strmeč občudujem, ne morem doumeti. 2. želim (hočem) izvedeti, radoveden sem ὅστις ἔσται.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θειάζω (θεῖος) 1. prorokujem, pass. θειάζεταί τι ἐπί τινι izreče se kaj s (proroškim) ozirom na kak poznejši dogodek. 2. obožavam, prištevam, uvrščam med bogove.

θεραπεύω [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom; b) cenim, spoštujem, častim θεούς; c) (po)klanjam se, dvorim komu, prilizujem se, laskam se τινά, θύρας hodim na dvor se poklanjat. 2. a) pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj τί, τινά, ὅτi, ὅπως, acc. c. inf., ἡδονήν udajam se, robujem; b) obdelujem γῆν; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim νόσον, τινὰ ἀπό τινος od česa; pass. ozdravim (-eti); d) τοὺς ὑπέρ ἐχθρῶν καιρούς dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem ψυχήν; θεραπεύομαι εἴς τι skrbno se izobražujem za kaj.

θηράω, ion. θηρέω (θήρα) [fut. θηράσω itd.] 1. act. a) grem na lov, (u)lovim, ustrelim τί, skušam koga ujeti, pridobiti, zasledujem, sem v zasedi, napadem iz zasede, prekanim; b) stremim za čim, hrepenim po čem τί. 2. med. ulovim, ujamem si kaj.

θηρεύω = θηράω 1. act. a) lovim, hodim na lov; τὰ θηρευόμενα ustreljena divjačina; b) lovim kaj ὀνόματα, zalezujem koga, hrepenim po čem ἀλήθειαν, skušam pridobiti φιλίαν, τὶ ἐκ τοῦ στόματος αὐτοῦ skušam kaj ujeti iz njegovih ust NT. 2. med. ulovim si kaj.

θοινάω (θοίνη) [fut. θοινήσω itd.] ep. poet. 1. act. pogostim koga s čim, nasitim, napravim gosti; δεῖπνον θοινῶ τί τινι postavim komu kaj kot jed na mizo, pogostim koga s čim. 2. pass. gostim se, pogosti me kdo.

θορυβέω (θόρυβος) 1. act. a) intr. ropočem, razgrajam, razsajam, izražam glasno svojo nejevoljo, glasno pritrjujem; b) trans. motim, mešam, vznemirjam, begam, spravljam v nered (sovražno bojno vrsto); plašim, vzbujam pozornost, πόλιν razburjam NT. 2. pass. vznemirjam se, sem v skrbeh zaradi česa, zmešam se, zbegam se, περί τι sem zavoljo česa v nemiru, ὑπὸ τοιούτων ἀνδρῶν θορυβεῖ taki možje te s svojim vpitjem begajo (ali vpijejo okrog tebe), ὄχλος θορυβούμενος hrumeči ljudje NT, ἀποχωρέω τεθορυβημένως odhajam v neredu.