Franja

supercherie [süpɛršəri] féminin (zvijačna) prevara, goljufija, opeharjenje

supercherie littéraire pod izmišljenim imenom izdano delo

supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. — Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.

supervision [sju:pəvížən] samostalnik
nadzor, nadzorovanje (of nad)
(šolska) inšpekcija; kontrola; (redko) revizija; pregled (teksta)

under the supervision of (police) pod (policijskim) nadzorstvom

supposé, e [süpoze] adjectif domnevan; podtaknjen, nepravi

supposé que vzemimo da
sous un nom supposé pod nepravim, lažnim imenom
enfant masculin supposé zmené, podtaknjen otrok
nombre masculin supposé des victimes domnevano število žrtev
testament masculin supposé nepristen, nepravi, podtaknjen testament

sup-pūrō -āre -āvī -ātum (sub in pūs)

I. intr. (za)gnojiti se pod čim, nabrati (nabirati) se pod čim: Col. idr., cancer suppurat sub carne Ca., si (sc. strumae) suppuraverint Plin.; metaf.: cum voluptates angusto corpori ultra quam capiebat ingestae suppurare coeperunt Sen. ph. tvoriti ture; pren.: aut hasta praetoris infami lucro et quandoque suppuraturo exercet Sen. ph. ki jim utegne kdaj škoditi (presedati). —

II. trans.

1. povzročiti, da se kaj gnoji, ognojiti (ognojevati); le pt. pf. suppūrātus 3 gnoječ se, gnojen, gnojav: aures Plin.; o osebah: capite suppuratus Lamp.; subst. suppūrāta -ōrum, n tvori, turi, abscesi, uljésa: Plin.; metaf.: suppurata tristitia Sen. ph. ali suppuratus dolor Cu. srce razjedajoča.

2. pren. „izgnojiti“, kakor kak tvor kaj pognati (poganjati), ustvariti (ustvarjati), roditi (rojevati), poroditi (porajati), povzročiti (povzročati) nastanek česa, omogočiti (omogočati) nastajanje česa: scorpium terra suppurat Tert., suppurare malum Tert., aestum Paul. Nol. narediti, povzročiti nastanek.

surruptus 3, gl. sur-rupiō pod sur-ripiō.

surveillance [sürvɛjɑ̃s] féminin nadzorstvo, nadzorovanje; pazljivost, budnost; budno oko; technique strežba

surveillance des prix, des travaux nadzorstvo nad cenami, nad deli
surveillance militaire, policière, médicale vojaško, policijsko, zdravniško nadzorstvo
blessé masculin en surveillance médicale ranjenec pod zdravniškim nadzorstvom
être sous la surveillance biti pod nadzorstvom

sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)

1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.

2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.

3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr.

suspectō², adv., gl. suspectus pod su-spiciō.

suverenost [é] ženski spol (-i …) die Souveränität, (vrhovnost) die Hoheit; die Machtvollkommenheit, die Rechtshoheit; (državna Landeshoheit, Staatshoheit, ljudska Volkssouveränität, ozemeljska Gebietshoheit, nad zračnim prostorom Lufthoheit)
kršitev suverenosti die Hoheitsverletzung
področje suverenosti der Herrschaftsbereich
pravica do suverenosti das Souveränitätsrecht
ozemlje pod suverenostjo das Herrschaftsgebiet

svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
prižgati svečo accendere una candela
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
rel. velikonočna sveča cero pasquale

svéčka (-e) f

1. dem. od sveča candelina, candela; moccolo:
pren. pod nosom mu visita dve svečki ha due moccoli al naso

2. teh. candela:
vžigalna, žarilna svečka candela di accensione, a incandescenza

3. med. supposta, candeletta

sway² [swéi] samostalnik
zibanje, pozibavanje, nihanje; mahanje, vihtenje, zamah; zvijanje; vpliv, moč, oblast, vlada(nje)

the sway of a tree zibanje drevesa
the sway of a bridge majanje mostu
to fall under s.o.'s sway priti pod vpliv kake osebe
to hold sway over vladati nad
the whole world was under the sway of Rome ves svet je bil pod rimsko oblastjo

sworn [swɔ:n]

1. pretekli deležnik od to swear

2. pridevnik
pravno (sodno) zaprisežen

sworn declaration pod prisego dana izjava
sworn enemies zakleti, smrtni sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
I'll be sworn, I dare be sworn prisežem (da...)

Syrācūsae -ārum, f (Συρακοῦσαι) Sirakúze, glavno mesto Sicilije, ki so ga l. 735 ustanovili Korintčani pod Arhijevim (Archias) vodstvom, rodno mesto Arhimeda in Teokrita (zdaj Siracusa): Ci., L., N., O., Mel., Plin., Sil., Vell., Tert., Aus. (ki meri Syràcūsae). Od tod adj.

1. Syrācūsānus 3 sirakúški, sirakužánski (sirakúžanski): Plin., conventus, lautumiae, mensae Ci.; subst. Syrācūsānus -ī, m Sirakúžan (Sirakužán): Pl.; pogosteje pl. Syrācūsānī -ōrum, m Sirakúžani (Sirakužáni), Sirakúzijci, preb. Sirakuz: Ci., L.

2. Syrācūsius 3 (Συρακοῦσιος) sirakúški, sirakúzijski: mensae Ci.; subst. Syrācūsiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakúzijci, Sirakúžani (Sirakužáni): Plin., Prisc.

3. Syrācosius 3 sirakóški, sirakózijski, iz Sirakúz izvirajoč (prihajajoč): Dio, Hicetus Ci., versus V., ars, poëta, urbs O., senex (= Archimedes) Cl.; subst. Syrācosiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakózijci, Sirakóžani (Sirakožáni): Ci.

šibíti to weaken

šibíti se to bend
šibíti se pod bremenom to weaken (ali to be weakening) under the load

šifr|a ženski spol (-e …) die Chiffre, die Verschlüsselung; številka: die Schlüsselzahl, beseda: das Schlüsselwort
številčna šifra die Ziffernschrift
ključavnica na šifro das [Zahlenschloß] Zahlenschloss
pod šifro unter der Chiffre
roman s šifro der Schlüsselroman

šífra chiffre moški spol , numéro moški spol

(v oglasu) pod šifro sous le numéro …

šífra cifra f

pisati v šifrah cifrar, escribir en clave
(v oglasu) pod šifro bajo la cifra

škórenj (-rnja) m stivale:
obuti, sezuti se škornje calzare, mettersi gli stivali, togliersi gli stivali
lovski škornji stivali da caccia
mehki škornji stivali alla ussara
gumijasti, usnjeni škornji stivali di gomma, di cuoio
ribiški škornji stivali da pescatore
pren. italijanski škorenj lo Stivale
trpeti pod tujim škornjem soffrire sotto il giogo straniero
med. mavčni škorenj ingessatura per gamba
hist. španski škorenj (mučilna naprava) stivaletto malese