Franja

ὄγκος², ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.

ὄγμος, ὁ (gl. ὀγμεύω) črta, vrsta, brazda, red, redica.

ὁδ-ηγός, ὁ (ὁδός, ἡγέομαι) (kažipot) vodnik, učitelj NT.

ὁδῑ́της, ου, ὁ (ὁδός) ep. poet. popotnik, tudi ἄνθρωπος ὁδίτης.

ὁδοι-πόρος, ὁ (ὁδός, περάω) ep. poet. popotnik.

ὁδο-ποιός, ὁ (ποιέω) graditelj cest.

ὀδός, ὁ = ion. οὐδός prag.

ὀδούς, ὀντος, ὁ, ion. ὀδών [Et. star. part. od ed-, jesti; lat. dens, ntis, nem. Zahn (stvn. zand)] zob, čekan.

ὁδο-φύλαξ, ακος, ὁ cestni stražnik, cestar.

ὄδυρμα, ατος, τό poet. ὀδυρμός, ὁ tarnanje, jok, žalovanje.

Ὀδυσ(σ)εύς, έως, ὁ [ep. -ῆος, -έος, dat. -ῆι, -σσεῖ, acc. -ῆα, -ῆ] kralj na Itaki; adi. Ὀδυσήιος 3.

ὄζος¹, ὁ [Et. got. asts = nem. Ast; iz o-zdo-s, ὀ copul. + sed, sedeti, biti] veja, vejica, mladika, poganjek, Ἄρηος potomec Arejev (= izvrsten borilec).

ὄζος², ὁ [Et. iz o-zdo-, ὀ copul. + sed = hoditi, gl. ὁδός] služabnik.

οἴᾱξ, ᾶκος, ion. οἴηξ, ὁ [Et. iz οἰσᾱκ-, idevr. ojes-, slov. oje, ojesa] 1. držaj krmila, krmilo. 2. ušesca (železni obročki) na jarmu, skozi katera so bili potegnjeni vajeti.

Οἰβάρης, ου, ὁ služabnik Dareja I.

Οἰδί-πους, ποδος [gen. tudi -πόδᾱο, -πόδᾱ, -πόδεω, acc. -ποδα, -πουν, -πόδαν, voc. -πους, -που] ὁ Ojdip, Lajev in Jokastin sin, tebanski kralj.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

οἰκέτης, ου, ὁ (οἶκος) domačin, služabnik, hlapec, suženj, prebivalec, podložnik; pl. ženske in otroci, posli.

οἰκεύς, έως, ὁ, ῆος ep. poet. = οἰκέτης.

οἰκητήρ, ῆρος, ὁ poet., οἰκητής, οῦ, ὁ οἰκήτωρ, ορος, ὁ (οἰκέω) prebivalec, stanovalec, naselnik.