Franja

desertna žlica stalna zveza
1. (del jedilnega pribora) ▸ desszertkanál

2. v kuharskih receptih (merska enota) ▸ desszertkanál
File piščančjih prsi popražite na desertni žlici arašidovega masla in malo olivnega olja. ▸ A csirkemellfilét pirítsa meg egy desszertkanál mogyoróvajon és egy kevés olívaolajon.

desêti -a, -o the tenth

10. maj May 10th May (beri: May the tenth, the tenth of May)
dne 10. maja on the 10th of May
Karl X Charles X (beri: Charles the Tenth)
desêti del the tenth part
desêta potenca matematika tenth power

desêti (-a -o) adj. numer. decimo; dieci:
desetega aprila il dieci aprile
ob deseti (uri) alle dieci
izbrati vsakega desetega scegliere ogni dieci
deseti del (česa) il decimo, la decima parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deseta maša la messa delle dieci
etn. deseti brat il decimo fratello
pren. biti komu (kaj)
deseta briga non importargliene niente

desettisočina samostalnik
(del celote) ▸ tízezred

dèska (-e) f

1. les. tavola, asse:
bukova, hrastova, smrekova deska tavola di faggio, quercia, abete
žagana deska tavola segata
rezati, oblati desko segare, piallare una tavola
spati na golih deskah dormire sull'impiantito

2. (lesena plošča za različne namene) tavola:
igralna deska tavola da gioco
kuhinjska deska tavola da cucina
likalna deska tavola da stiro
oglasna, razglasna deska bacheca, tabellone (per avvisi, comunicati)
reklamna deska tabellone pubblicitario
risalna deska tavola da disegno

3. šport. (odskočna deska) trampolino;
odskočna deska trampolino di lancio (tudi pren.)

4. šah. scacchiera;
biti prva deska essere il migliore giocatore (della squadra)

5. tisk. tavola, piano scorrevole per la composizione

6. pl. deske gled. pren. tavole:
nastopati, igrati na gledaliških, odrskih deskah calcare le tavole del palcoscenico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. deska (pri plugu) versoio, orecchio
čeb. naletna deska banco d'involo
hist. deželna deska libro catastale, urbario
šport. jadralna deska tavola da surf, da windsurf
smučarska deska snowboard, surf da neve

désni (-a -o) adj.

1. destro:
desna roka, noga mano destra, piede destro
pren. biti desna roka nekoga essere la mano destra di qcn.
desna stran ceste il lato destro, la destra della strada
desni breg reke la riva destra del fiume

2. polit. (konservativen, nazadnjaški) destro:
ekstremistične desne skupine gruppi estremisti di destra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. desni promet circolazione sulla destra
obrt. desna petlja maglia diritta
strojn. desni navoj filetto destro
šport. desni krilec mediano destro
desno krilo ala destra
šport. desna zveza centrodestro
desni udarec destro
navt. desni bok ladje tribordo

desníca (-e) f

1. (desna roka) destra, mano destra; bibl.
naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra cosa fa la destra
sin je sedel na očetovi desnici il figlio sedeva alla destra del padre

2. polit. destra

déti mettre, poser, faire, dire

dobro deti faire du bien à
težko mi de cela me fait (ali donne) de la peine, cela me coûte (ali me pèse, m'est difficile, m'est dur)
nič ne de cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, ça n'a pas d'importance, peu importe
v nič deti ali devati discréditer, dénigrer, déprécier
kam se je del? où est-il passé?
denimo, da supposé (ali mettons, supposons, admettons) que

devêti (-a -o) numer. nono; nove:
deveti januar nove gennaio
ob deveti uri alle nove
gre v deveto leto sta per compiere nove anni
deveti del celote la nona parte del tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
deveta dežela il paese di Bengodi
pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
deveta lepota la fossetta del mento
pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina

deviácija (-e) f knjiž. (odmik, odklon) deviazione; deflessione; spostamento:
fiz. deviacija žarka deviazione di un raggio luminoso
grad. deviacija cestišča spostamento (del tracciato) di una strada

devízen de divisas

devizna bilanca (zapora) balanza f (bloqueo m) de divisas
devizni režim (trg) régimen m (mercado m) de divisas
devizni prekršek infracción f del régimen legal de divisas
devizni tečaj cotización f de moneda extranjera

dežêla (-e) f

1. paese; terra:
gorata dežela paese montuoso
domača dežela patria, madrepatria
tuja dežela paese straniero; estero
agrarna dežela paese agricolo
alpska dežela paese alpino
rojstna dežela paese di nascita
pravljična dežela paese di fiaba
sanjska dežela paese dei sogni
dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
sosednja dežela paese vicino
dežela upnica paese creditore
sredozemska dežela paese mediterraneo
tretja dežela paese terzo
zalivska dežela paese del Golfo
matična dežela paese d'origine
obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
Sveta dežela Terra Santa
dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
južne dežele paesi del Sud
prekomorske dežele terre d'oltremare
tropske dežele tropici
dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
živeti na deželi vivere in campagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo

dežêla país m ; tierra f ; (podeželje) campo m

deveta dežela (país m de) Jauja, Eldorado m
na deželi en el campo
neuvrščena dežela país m no compromido (ali no alineado)
obljubljena dežela tierra f de promisión
iti (napraviti izlet) na deželo ir (hacer una excursión) al campo
izgnati iz dežele expulsar del país
iti v krtovo deželo (fig) morder el polvo

diafiza samostalnik
anatomija (del kosti) ▸ diafízis

didaktičen pridevnik
1. (o poučevanju) ▸ didaktikai, didaktikus
2. (o literarnih delih) ▸ didaktikusUmetnost ljubezni, ena treh Ovidovih zbirk erotičnih elegij, ki so nastale na začetku našega štetja, je namreč zasnovana kot didaktična pesnitev o ljubezenskem zapeljevanju. ▸ kontrastivno zanimivo A Szerelem művészete, Ovidius három erotikus elégiagyűjteményének az egyike – amely időszámításunk kezdetén jött létre – a csábításról szóló tanköltemény.

3. (o igračah) ▸ didaktikus, oktatóS temi didaktičnimi igrami, ki so del računalniških programov za učenje z računalnikom, se učenci na igriv način učijo ali ponavljajo in utrjujejo učno snov. ▸ kontrastivno zanimivo Ezekkel, a számítógépes oktatási programok részét képező didaktikai játékokkal a diákok játékos módon tanulják, ismétlik és mélyítik el a tananyagot.

digitalni izhod stalna zveza
tehnika in tehnologija (del naprave) ▸ digitális kimenet

digitalni vhod stalna zveza
tehnika in tehnologija (del naprave) ▸ digitális bemenet

dihala samostalnik
(del telesa) ▸ légutak, légzőszervekJeseni in pozimi strmo naraste število virusnih okužb dihal. ▸ Ősszel és télen meredeken nő a légúti vírusfertőzések száma.

dihalna pot stalna zveza
(del telesa) ▸ légútAstma je obolenje dihalnih poti, ki povzroča zelo hude motnje dihanja. ▸ Az asztma egy nagyon súlyos légzési problémákat okozó légúti betegség.

diják (-a) | -inja (-e) m, f šol. scolaro (-a); studente (-essa):
dijak klasične gimnazije studente del liceo classico