Franja

Zadetki iskanja

  • drág (-a -o)

    A) adj.

    1. caro, costoso; prezioso:
    draga stanovanja alloggi cari
    drage knjige libri cari, costosi
    dragi kamen pietra preziosa
    metal. drage kovine metalli preziosi
    drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa

    2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
    drag človek una cara persona
    pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
    (v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori

    3. (dragocen) prezioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
    ustreči drage volje accontentare volentieri
    pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
    če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
    pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi

    B) drági (-a -o) m, f, n
    spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
    mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
    pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia
  • drág (ljub) querido ; (necenen) caro, costoso ; (dragocen) precioso

    dragi prijatelj amigo querido
    drage volje de buena voluntad
    (to) je dragó es caro, cuesta caro
    to te bo dragó stalo! ¡eso te saldrá caro!, ¡lo pagarás caro!
    življenje je tu drago aquí la vida es cara, aquí está la vida cara
    drago mi je (pri predstavljanju) encantado de conocerle
    biti drag (mnogo stati) costar caro
    dragó plačati (kupiti, prodati) pagar (comprar, vender) caro
    dragó prodati svoje življenje vender cara la vida
    vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
  • dražíti2 (-im) imperf.

    1. irritare; eccitare, stimolare:
    prah draži pljuča la polvere irrita i polmoni
    dražiti domišljijo, radovednost eccitare la fantasia, la curiosità

    2. stuzzicare, punzecchiare, prendere in giro, motteggiare

    3. (hujskati, podpihovati) istigare, aizzare, sobillare:
    dražil je šefa proti meni istigava il capo contro di me
  • drevó árbol m

    božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
    drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
    okrasno drevo árbol de adorno
    gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
    gojenje dreves arboricultura f
    cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
    splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
    od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
    jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla
  • drhtéti (-ím) imperf. ➞ zadrhteti

    1. tremare; tremolare:
    drhteti od mraza, od razburjenja tremare dal freddo, dall'eccitazione
    odsevi luči drhtijo na vodi i riflessi della luce tremolano sulla superficie dell'acqua

    2. knjiž. (biti čustveno vznemirjen) tremare; trepidare

    3. knjiž. (biti opazen) avvertirsi, leggersi:
    strah drhti v njegovem pogledu nel suo sguardo si legge la paura
  • drléskati (-am) | drléskniti (-em) imperf., perf. chiudere, chiudersi con uno scatto;
    drleskati z vrati sbattere la porta
  • dróbec (-bca) m frantume, minuzzolo, briciola, scheggia, pezzetto; pren. briciolo, frazione:
    skleda se je razbila na tisoče drobcev la scodella andò in mille frantumi
  • drobíti (-ím) imperf. ➞ zdrobiti

    1. tritare, triturare; sminuzzare; spezzettare, frantumare (tudi ekst.):
    drobiti kruh v kavo spezzettare il pane nel caffelatte
    drobiti kmečka posestva frantumare i poderi
    pren. drobiti voljo (uničevati) indebolire, infirmare la volontà

    2. camminare, procedere a piccoli passi

    3. cinguettare, canterellare

    4. sbocconcellare

    5. pren. picchierellare, tamburellare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. divji petelin, ščinkavec drobi il gallo cedrone, il fringuello chioccola
    mat. drobiti kaj (pretvarjati v manjše enote) ridurre qcs.
  • drobnoglèd fizika microscope moški spol

    (figurativno) preučiti kaj pod drobnogledom, dati kaj pod drobnogled étudier une chose au microscope (ali à la loupe)
  • dróg (-a) m

    1. stanga, pertica, asta, palo, sbarra; spiedo:
    jeklen, železen drog sbarra di acciaio, di ferro
    lesen drog stanga, pertica
    nosilni, podporni drog pilastro portante, di sostegno
    brzojavni, električni, telefonski drog palo del telegrafo, della luce, del telefono
    navt. prečni drog (za jadro) boma (della vela)
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta

    2. teh. barra, asta; tirante; šport. sbarra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. batni drog asta, stelo dello stantuffo
    avt. pretični drog leva del cambio
    vlečni drog stanga di rimorchio
  • dróga (-e) f

    1. farm. droga;
    narkotične droge narcotici

    2. knjiž. (mamilo) droga, stupefacente:
    uživati droge drogarsi, prendere la droga, fare uso di droga
    odvisnost od drog assuefazione agli stupefacenti, tossicodipendenza
    pren. žarg. omamljenost od droge viaggio
    prekupčevanje z drogami traffico, commercio della droga
    razpečevalec droge spacciatore di droga
  • dŕsen (-sna -o) adj.

    1. sdrucciolevole, scivoloso:
    cesta je drsna la strada è sdrucciolevole

    2. scorrevole, a scorrimento, a strisciamento:
    omara z drsnimi vrati armadio con porta scorrevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. drsni kontakt contatto scorrevole
    šport. drsni korak passo pattinato
    aer. drsni let volo planato
    strojn. drsni ležaj cuscinetto a strisciamento
    drsni transporter scivolo
    strojn. drsna čeljust ganascia scorrevole
    drsna ploskev superficie di scorrimento
    drsna sklopka frizione automatica, idraulica
  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
    zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
    tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
    pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
    drugače povedano in altre parole
    to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
  • drugáčen (-čna -o) adj. altro, diverso:
    pričakoval sem drugačen odgovor mi aspettavo un'altra risposta
    stanje je zdaj drugačno la situazione è oggi diversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti, postati drugačnih misli cambiare idea
    ne biti všeč ne v takšni ne v drugačni obliki non piacere affatto
    pren. ubrati drugačne strune cambiare musica, voltar disco
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • drúštvo association ženski spol , société ženski spol , club moški spol , compagnie ženski spol , cercle moški spol

    abstinenčno društvo société ženski spol de tempérance
    društvo književnikov, pisateljev société (ali association) des écrivains
    pevsko društvo société de chant choral, orphéon(istes) moški spol, (množina), (société ženski spol) chorale ženski spol
    planinsko društvo club moški spol alpin
    društvo književnih prevajalcev association (ali société) des traducteurs littéraires
    društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev association des traducteurs scientifiques et techniques
    strokovno društvo association professionnelle
    športno društvo société sportive
    telovadno društvo société de gymnastique
    društvo za varstvo živali société protectrice des animaux
    veslaško društvo société de canotage, club moški spol nautique
    Društvo narodov la Société des Nations (S.D.N.)
    ustanoviti društvo fonder une société
    razpustiti društvo dissoudre une société
    zakon o društvih loi ženski spol sur les associations
  • drúštvo sociedad f , asociación f , club m ; centro m , círculo m

    Društvo narodov la Sociedad de las Naciones
    društvo književnikov sociedad f literaria; asociación de escritores
    društvo za tujski promet sindicato m de iniciativa
    kulturno društvo centro m (ali entidad f) cultural
    pevsko društvo sociedad de canto
    planinsko društvo club m alpino
    športno (telovadno) društvo sociedad deportiva (gimnástica)
    turistično društvo club de turismo
    znanstveno društvo sociedad científica
    ustanoviti (razpustiti) društvo establecer (disolver) una sociedad
  • drúžba société ženski spol , association ženski spol , compagnie ženski spol , groupe moški spol , troupe ženski spol

    delniška družba société par actions (ali anonyme) (S.A.)
    zavarovalna družba compagnie (ali société) d'assurances
    družba z omejeno odgovornostjo société à responsabilité limitée (S.A.R.L.)
    trgovska družba z neomejeno odgovornostjo société commerciale en nom collectif
    razredna družba société divisée en classes
    železniška družba compagnie de chemins de fer
    visoka družba la haute société, le grand (ali le beau) monde; familiarno la haute
    rad v družbo zahajati aimer la compagnie
    izogibati se družbe éviter la société
    delati družbo tenir compagnie
  • drúžba (-e) f

    1. società; collettività:
    družina je osnovna celica družbe la famiglia è cellula basilare della società
    kapitalistična, razredna družba società capitalista, classista
    patriarhalna, rodovno-plemenska družba società patriarcale, tribale
    potrošniška družba società dei consumi

    2. compagnia, sodalizio, brigata

    3. ekon. società, compagnia:
    filmska družba società cinematografica
    letalska družba compagnia aerea
    petrolejska družba società petrolifera
    trgovska družba società commerciale
    zavarovalna družba compagnia di assicurazioni
    delniška, akomanditna družba società per azioni, società in accomandita

    4. zal., rel.
    Mohorjeva družba Società di S. Ermagora
    Marijina družba (Congregazione delle) Figlie di Maria
    PREGOVORI:
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue