drág (-a -o)
A) adj.
1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa
2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori
3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi
B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia
Zadetki iskanja
- drág (ljub) querido ; (necenen) caro, costoso ; (dragocen) precioso
dragi prijatelj amigo querido
drage volje de buena voluntad
(to) je dragó es caro, cuesta caro
to te bo dragó stalo! ¡eso te saldrá caro!, ¡lo pagarás caro!
življenje je tu drago aquí la vida es cara, aquí está la vida cara
drago mi je (pri predstavljanju) encantado de conocerle
biti drag (mnogo stati) costar caro
dragó plačati (kupiti, prodati) pagar (comprar, vender) caro
dragó prodati svoje življenje vender cara la vida
vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda - dražíti2 (-im) imperf.
1. irritare; eccitare, stimolare:
prah draži pljuča la polvere irrita i polmoni
dražiti domišljijo, radovednost eccitare la fantasia, la curiosità
2. stuzzicare, punzecchiare, prendere in giro, motteggiare
3. (hujskati, podpihovati) istigare, aizzare, sobillare:
dražil je šefa proti meni istigava il capo contro di me - drevó árbol m
božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
okrasno drevo árbol de adorno
gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
gojenje dreves arboricultura f
cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla - drhtéti (-ím) imperf. ➞ zadrhteti
1. tremare; tremolare:
drhteti od mraza, od razburjenja tremare dal freddo, dall'eccitazione
odsevi luči drhtijo na vodi i riflessi della luce tremolano sulla superficie dell'acqua
2. knjiž. (biti čustveno vznemirjen) tremare; trepidare
3. knjiž. (biti opazen) avvertirsi, leggersi:
strah drhti v njegovem pogledu nel suo sguardo si legge la paura - drléskati (-am) | drléskniti (-em) imperf., perf. chiudere, chiudersi con uno scatto;
drleskati z vrati sbattere la porta - dróbec (-bca) m frantume, minuzzolo, briciola, scheggia, pezzetto; pren. briciolo, frazione:
skleda se je razbila na tisoče drobcev la scodella andò in mille frantumi - drobíti (-ím) imperf. ➞ zdrobiti
1. tritare, triturare; sminuzzare; spezzettare, frantumare (tudi ekst.):
drobiti kruh v kavo spezzettare il pane nel caffelatte
drobiti kmečka posestva frantumare i poderi
pren. drobiti voljo (uničevati) indebolire, infirmare la volontà
2. camminare, procedere a piccoli passi
3. cinguettare, canterellare
4. sbocconcellare
5. pren. picchierellare, tamburellare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. divji petelin, ščinkavec drobi il gallo cedrone, il fringuello chioccola
mat. drobiti kaj (pretvarjati v manjše enote) ridurre qcs. - drobnoglèd fizika microscope moški spol
(figurativno) preučiti kaj pod drobnogledom, dati kaj pod drobnogled étudier une chose au microscope (ali à la loupe) - dróg (-a) m
1. stanga, pertica, asta, palo, sbarra; spiedo:
jeklen, železen drog sbarra di acciaio, di ferro
lesen drog stanga, pertica
nosilni, podporni drog pilastro portante, di sostegno
brzojavni, električni, telefonski drog palo del telegrafo, della luce, del telefono
navt. prečni drog (za jadro) boma (della vela)
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
2. teh. barra, asta; tirante; šport. sbarra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. batni drog asta, stelo dello stantuffo
avt. pretični drog leva del cambio
vlečni drog stanga di rimorchio - dróga (-e) f
1. farm. droga;
narkotične droge narcotici
2. knjiž. (mamilo) droga, stupefacente:
uživati droge drogarsi, prendere la droga, fare uso di droga
odvisnost od drog assuefazione agli stupefacenti, tossicodipendenza
pren. žarg. omamljenost od droge viaggio
prekupčevanje z drogami traffico, commercio della droga
razpečevalec droge spacciatore di droga - dŕsen (-sna -o) adj.
1. sdrucciolevole, scivoloso:
cesta je drsna la strada è sdrucciolevole
2. scorrevole, a scorrimento, a strisciamento:
omara z drsnimi vrati armadio con porta scorrevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. drsni kontakt contatto scorrevole
šport. drsni korak passo pattinato
aer. drsni let volo planato
strojn. drsni ležaj cuscinetto a strisciamento
drsni transporter scivolo
strojn. drsna čeljust ganascia scorrevole
drsna ploskev superficie di scorrimento
drsna sklopka frizione automatica, idraulica - drúg (-a -o)
A) adj.
1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare
2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo
3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi
4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.
2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare
3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso - drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
drugače povedano in altre parole
to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro - drugáčen (-čna -o) adj. altro, diverso:
pričakoval sem drugačen odgovor mi aspettavo un'altra risposta
stanje je zdaj drugačno la situazione è oggi diversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti, postati drugačnih misli cambiare idea
ne biti všeč ne v takšni ne v drugačni obliki non piacere affatto
pren. ubrati drugačne strune cambiare musica, voltar disco - drúgi (-a -o)
A) num.
1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno
2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria
3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado
4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte
5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole
6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda
2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi
3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro - drúštvo association ženski spol , société ženski spol , club moški spol , compagnie ženski spol , cercle moški spol
abstinenčno društvo société ženski spol de tempérance
društvo književnikov, pisateljev société (ali association) des écrivains
pevsko društvo société de chant choral, orphéon(istes) moški spol, (množina), (société ženski spol) chorale ženski spol
planinsko društvo club moški spol alpin
društvo književnih prevajalcev association (ali société) des traducteurs littéraires
društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev association des traducteurs scientifiques et techniques
strokovno društvo association professionnelle
športno društvo société sportive
telovadno društvo société de gymnastique
društvo za varstvo živali société protectrice des animaux
veslaško društvo société de canotage, club moški spol nautique
Društvo narodov la Société des Nations (S.D.N.)
ustanoviti društvo fonder une société
razpustiti društvo dissoudre une société
zakon o društvih loi ženski spol sur les associations - drúštvo sociedad f , asociación f , club m ; centro m , círculo m
Društvo narodov la Sociedad de las Naciones
društvo književnikov sociedad f literaria; asociación de escritores
društvo za tujski promet sindicato m de iniciativa
kulturno društvo centro m (ali entidad f) cultural
pevsko društvo sociedad de canto
planinsko društvo club m alpino
športno (telovadno) društvo sociedad deportiva (gimnástica)
turistično društvo club de turismo
znanstveno društvo sociedad científica
ustanoviti (razpustiti) društvo establecer (disolver) una sociedad - drúžba société ženski spol , association ženski spol , compagnie ženski spol , groupe moški spol , troupe ženski spol
delniška družba société par actions (ali anonyme) (S.A.)
zavarovalna družba compagnie (ali société) d'assurances
družba z omejeno odgovornostjo société à responsabilité limitée (S.A.R.L.)
trgovska družba z neomejeno odgovornostjo société commerciale en nom collectif
razredna družba société divisée en classes
železniška družba compagnie de chemins de fer
visoka družba la haute société, le grand (ali le beau) monde; familiarno la haute
rad v družbo zahajati aimer la compagnie
izogibati se družbe éviter la société
delati družbo tenir compagnie - drúžba (-e) f
1. società; collettività:
družina je osnovna celica družbe la famiglia è cellula basilare della società
kapitalistična, razredna družba società capitalista, classista
patriarhalna, rodovno-plemenska družba società patriarcale, tribale
potrošniška družba società dei consumi
2. compagnia, sodalizio, brigata
3. ekon. società, compagnia:
filmska družba società cinematografica
letalska družba compagnia aerea
petrolejska družba società petrolifera
trgovska družba società commerciale
zavarovalna družba compagnia di assicurazioni
delniška, akomanditna družba società per azioni, società in accomandita
4. zal., rel.
Mohorjeva družba Società di S. Ermagora
Marijina družba (Congregazione delle) Figlie di Maria
PREGOVORI:
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue