Franja

predpéčnik m dijal.
1. limena ploča koja ispred peći štiti tla: stresti premog na predpečnik
2. pekarski radnik koji stavlja hljeb u peć i vadi iz peći

prekòp -ópa m
1. prokop, kanal: Korintski, Sueški prekop
2. kanal: namakalni -i
3. prijekop, prekop: poševno čez cesto speljan prekop
4. prijenos, prenos kostiju iz jednog groba u drugi

prekopáti -kópljem i -ám
1. prekopati: prekopati zemljo z motiko; prekopati ves vrt, da bi našel stari denar
2. prenijeti (-ne-), prenesti kosti iz jednoga u drugi grob: prekopati grob
3. u isti grob sahraniti drugi leš

prekopávati -am
1. prokopavati
2. prenositi kosti iz jednoga u drugi grob, iz jednih grobova u druge; sahranjivati u stare grobove nove leševe

prekošórac -rca m stanovalec z druge strani ulice, iz druge ulice

prekr̀cati -ām
1. prekrcati, preložiti iz ladje v ladjo
2. preobremeniti ladjo

prélegs [prelɛ] masculin posebno volilo, ki mora biti vzeto iz mase dediščine pred delitvijo (dediščine)

prèmilak -ioka m dial. olje iz premletih tropin

prȅodān -a -o iz srca vdan: ona mu je -a

press-cutting [préskʌtiŋ] samostalnik
britanska angleščina izrezek iz časopisa

prešprícati -am (nj. spritzen) žarg. neopravdano izostati iz škole: cel teden je prešprical

prevìjača ž pastirska koča iz protja, pokrita s slamo

prežáti -ím, preži -ite, prežal -ala vrebati, kebati, čekati u zasjedi (-sed-), iz busije: prežati na dediščino
vrebati na nasljedstvo (-sled-); prežati na priložnost
vrebati zgodu, priliku; mačka preži na miš; prežati na svatovščini
o svatima šunjati se oko kuće ne bi li se što uvrebalo mukte

prèžitak -tka m arheol. survival, kar je preživelo iz preteklosti

prežvéček -čka i prežvèk -éka m kuglica nakvašene hrane koju preživač povraća iz želudca u usta radi sitnjenja

prìdizati -ižēm
I.
1. vzdigovati
2. pomagati komu na noge
II. pridizati se se vstajati iz bolniške postelje: pridizati se od bolesti

prīninus 3 (gr. πρίνινος) iz črnik(ovin)e ali gradna (gradnovine), črnikov, gradnov: tabulae Vitr. (?).

prison-breaking [príznbreikiŋ] samostalnik
beg iz ječe

prīvātim, adv. (prīvātus)

1. zasebno, za svojo osebo, v zasebnih odnosih, kot zasebnik, osebno, zase, privatno: amicitiam publice privatimque petere C., eloquentiā privatim et publice abuti Ci., esse nonnullos, qui p. plus possent quem magistratus C.

2. iz svoje osebne imovine, iz svoje denarnice, iz svojega žepa, iz svojega (lastnega) imetja (premoženja), iz lastnih sredstev: publice privatimque citans omnes Eutr.

3. metaf.
a) doma: privatim se tenere L.
b) occ. posebej, posebno: T., de iis privatim condidit volumen Plin., omnia sanari eā (sc. herbā) convenit, privatim prurigines Plin., tunc privatim intellectum est, quantum eius severitas posset Lamp.

problematisieren problematizirati, narediti problem iz