Franja

Ξάνθ-ιππος, ὁ Periklejev oče, zmagalec pri Mikali l. 479.

Ξάνθος, ὁ 1. reka pri Troji (Skamander). 2. v Likiji. 3. ἡ mesto v Likiji. 4. ὁ Ahilejev konj.

ξειν-απάτης, ου, ὁ = ξεν-απάτης.

ξεν-ᾱγός, ὁ (ξένος, ἡγέομαι) poveljnik (načelnik) najemnih čet.

ξεν-απάτης, ου, ὁ (ἀπατάω) ki vara (tujca) gosta.

ξενο-δόκος 2, ion. ξεινοδόκος (δέχομαι) gostoljuben, ki sprejema goste; subst. ὁ gostitelj, gospodar, krčmar.

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

Ξενο-φῶν, ῶντος, ὁ iz Aten, Sokratov učenec, pisatelj in vojskovodja.

Ξέρξης, ου, ὁ Darejev sin, perzijski kralj (485 – 465 pr. Kr.).

ξέστης, ου, ὁ ksestes (lat. sextarius), atiška mera = 1/2 litra; vrč, kupica NT.

ξιφη-φόρος, ὁ meč noseč, z mečem oborožen.

ξυστο-φόρος, ὁ suličar, kopjanik.

ὄαρ, αρος, ἡ ep. [Et. iz ὁ + sr̥, gl. εἴρω] dat. pl. ep. ὤρεσσι družica, žena, soproga.

ὀαριστής, οῦ, ὁ (ὀαρίζω) drug, družabnik, zaupnik.

ὀαριστύς, ύος, ἡ ep. ὄαρος, ὁ ep. (ὀαρίζω) 1. zaupno občevanje, kramljanje, razveseljevanje, ljubkovanje. 2. občevanje, šega, način, πολέμου boj za življenje in smrt, προμάχων zbor.

ὀβελίσκος, ὁ majhen raženj.

ὀβελός, ὁ 1. ep. raženj. 2. ion. šiljast steber, obelisk.

ὀβολός, ὁ obol, atiški denar ca 16 h (= 1/6 drahme).

ὄβριμος 2 [Et. ὁ + βρῑ́μη, gl. βριμάομαι, βρίθω] ep. močen, silen, silovit.

ὄγκος¹, ὁ [Et. lat. uncus, zakrivljen, gl. ἀγκών] ep. krivina, kavelj, zalust, zazobek.