Franja

Zadetki iskanja

  • stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture

    brez stíka z out of touch with
    kratek stík (elektrika) short circuit
    prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
    biti v tesnem stíku z to be in close touch with
    biti v stalnem stíku z to keep in touch with
    izgubiti stík z to lose touch with
    navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
    priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
    navezati stík to establish a connection, to make contact
    imeti stíke z to be in contact with
    stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
    pretrgati stík to break contact, to cut a connection
    pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
    spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
    vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
    ne biti več v stíku z to be out of touch with
    kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him?
  • stískati to press, to press hard, to compress; to squeeze

    stískati grozdje to press grapes
    stískati citrono to squeeze a citron
    stískati koga k sebi to fold someone in one's arms
    stískati z denarjem to be niggardly (ali stingy), to pinch
    stískati si roke to shake hands
    stískati se (drenjati se) to crowd, to press
  • stískati1 (-am) | stísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
    stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
    stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
    stiskati pas tirare la cinghia

    2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
    stiskati grozdje pigiare l'uva
    stiskati olje spremere, torchiare l'olio
    stiskati limono spremere il limone
    stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
    stiskati v primež ammorsare

    3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
    stiskati z davki gravare con le imposte

    4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
    pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

    5. pren. lesinare, risparmiare:
    stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

    6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
    stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

    7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
    pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
    pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
    stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
    stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
    stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    stisniti zobe stringere i denti, sopportare
    stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

    B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. nascondersi, accucciarsi:
    stiskati se v kot incantucciarsi

    2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

    3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)
  • stísniti to press; to compress; to squeeze (limono, oranžo a lemon, an orange)

    stísniti si roke to shake hands
    stísniti komu roko to squeeze someone's hand, to give someone a squeeze (of the hand)
    stísniti solzo iz oči to bring a tear to the eyes
    stísniti pest to clench one's hand (ali fist)
    stísniti rep med noge (figurativno) to draw in the tail, to put one's tail between one's legs
    stísniti zobe to set one's teeth
  • stkáti (stkèm)

    A) perf. tekst. tessere (tudi ekst.):
    stkati platno tessere la tela
    stkati iz lanu, volne tessere in lino, lana
    stkati na statvah, ročno tessere sul telaio, a mano
    pajek stke mrežo il ragno tesse la ragnatela

    B) stkáti se (stkèm se) perf. refl.

    1. pren. (nastati) formarsi, manifestarsi, comparire:
    na nebu so se stkale meglice in cielo sono comparse delle nebbioline

    2. pren. intrecciarsi:
    stkale so se trdne vezi prijateljstva si sono intrecciati forti legami di amicizia
  • stó (stôtih) numer.

    1. cento; centinaio:
    prišlo jih je najmanj sto sono venuti almeno in cento
    zbralo se je več sto ljudi si adunarono varie centinaia di persone

    2. pren. (za izražanje nedoločene velike količine) cento; mille:
    sto in stokrat sem ti povedal te l'ho detto cento volte, mille volte!
    sto let ga nisem videl non lo vedo da millanta, da cent'anni
    hist. Svet stotih il Consiglio dei Cento
    sto hudičev canchero!
    šport. zmagati na sto metrov vincere i cento metri
  • stopalo samostalnik
    1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talp
    desno stopalo ▸ jobb lábfej
    levo stopalo ▸ bal lábfej
    bosa stopala ▸ meztelen talp, kontrastivno zanimivo mezítelen láb
    utrujena stopala ▸ fáradt lábfejek
    masaža stopal ▸ talpmasszázs
    odtisi stopal ▸ láblenyomat
    poškodba stopala ▸ lábfejsérülés
    deformacija stopal ▸ lábfej-deformáció
    žulj na stopalu ▸ hólyag a lábfejen
    krema za stopala ▸ talpkrém
    bolečine v stopalu ▸ lábfejfájdalom, talpfájdalom
    poškodovati si stopalo ▸ megsérül a lábfeje
    Če hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
    Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

    2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
    Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
    Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

    3. (pedal) ▸ pedál
    stopalo za plin ▸ gázpedál
    Že kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
    Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.
  • stopínja (-e) f

    1. orma, traccia, pedata:
    človeške, živalske stopinje orme umane, di animali
    iti po stopinjah nekoga seguire le orme (l'esempio) di qcn.

    2. passo:
    stopinje se bližajo, zgubljajo i passi si avvicinano, si perdono

    3. fiz., mat., geogr. grado:
    stopinja Celzija, Fahrenheita, Reaumurja grado centigrado, Fahrenheit, Reaumur
    dolžinska, širinska stopinja grado di longitudine, grado di latitudine
  • stopnjeváti (-újem)

    A) imperf.

    1. graduare, aumentare, scalare; intensificare, esacerbare:
    stopnjevati pritisk intensificare la pressione
    stopnjevati hitrost aumentare la velocità

    2. lingv. comparare:
    stopnjevati pridevnik comparare l'aggettivo

    B) stopnjeváti se (-újem se) imperf. refl. aumentare; intensificarsi; inasprirsi; esacerbarsi:
    šum se je stopnjeval il rumore aumentava, si intensificava
    prepir se je vedno bolj stopnjeval la lite si faceva sempre più aspra
  • storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

    kaj storíti? what's to be done?
    kaj naj storim? what am I to do?
    storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
    storíti svojo dolžnost to do one's duty
    storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
    storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
    storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
    storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
    rad storíti to do willingly, to do with a good grace
    nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
    storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
    storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
    storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
    tega ne storim rad I hate doing this
    storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
    bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
    to ti bo dobro storilo that will do you good
    storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
    vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
    ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
    on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
    ne stori si nič iz tega! take it easy!
    rečeno, storjeno no sooner said than done
    to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
    kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
    mnogo je bilo storjenega much has been done
  • storíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; commettere:
    storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
    storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
    storiti kaznivo dejanje commettere reato
    storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
    storiti korak naprej fare un passo avanti

    2. nareč. vet. figliare

    3. nareč. agr. (obroditi) rendere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. storiti milost fare la grazia
    PREGOVORI:
    kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

    B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
    tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
    milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso
  • stotíca (-e) f mat. cento; centinaio (pl. -ia):
    povsem zasluženo so Ljubljančani s stotico še drugič premagali Postojnčane del tutto meritatamente i lubianesi si sono imposti anche la seconda volta sui postumiesi con uno score sopra i cento canestri
  • stožíti se (-im se) perf. refl.

    1. commuoversi:
    ob spominih na mladost se mu je stožilo riandando con la memoria alla giovinezza si commosse

    2. sentire, provare nostalgia:
    stožiti se po domu provare nostalgia della casa nativa
  • strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

    na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
    na tej in oni strani en deçà et au delà
    na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
    na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
    z naše strani de notre côté, de notre part
    v stran à l'écart, de côté, à part
    na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
    po eni strani d'un côté
    po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
    dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
    južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
    kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
    naslovna stran page de titre
    narobe stran (blaga) envers moški spol
    nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
    nebesna stran point cardinal
    notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
    prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
    prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
    senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
    severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
    spodnja stran dessous moški spol
    svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
    vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
    vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
    zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
    zahodna stran côté ouest (ali occidental)
    zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
    biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
    imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
    boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
    iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
    po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
    po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
    položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
    potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
    nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
    knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
    vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • strán1 lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

    desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
    štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
    sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
    zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
    prava stran (blaga) el buen lado
    šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
    na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
    od vseh strani de todas partes
    s strani de lado, de costado
    z moje strani de mi parte
    na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
    na strani 20 en la página 20
    na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
    na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
    gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
    imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
    biti, stati na strani koga estar de parte de alg
    vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
    matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
    imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
    po strani oblicuamente; de través
    po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
    po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
    po strani viseti (o sliki) colgar torcido
    napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
    nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
    lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
    dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
    potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
    pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
    pustiti ob strani dejar de lado
    treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
    stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
    postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
    stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
    vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
    iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades
  • stràšno adv.

    1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
    strašno drag maledettamente caro

    2. (v povedni rabi)
    najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
    (s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
    ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

    3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
    kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
    strašno bogat ricco sfondato
    strašno grd orrendo
    strašno lep bello da morire
    strašno zaljubljen innamorato cotto
    strašno star terribilmente vecchio
    strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo
  • strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

    A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
    strditi vodo v led congelare l'acqua
    pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

    B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
    lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
    na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • stréla rayo m

    od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
    kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
    kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
    strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
    gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!