Franja

posùkljati -ām, posùktati pòsukćēm
1. privreti, primrgoleti iz: djeca posukljaše iz škole
2. zgrniti se: i djevojke sve redom posukljaše krijući lice rukama

poštápalica ž, poštàpāljka ž
1. opora: kći mu je bila poštapalica u starosti
2. beseda, ki jo kdo brez potrebe uporablja v govoru, v pisanju, nekako iz zadrege: to je, dakle, danas, ovaj, svakodnevni, kako da kažem, običaj kod, ovaj, našega naroda; koliko imate goveda u štali, pa čujte, ne bih vam mogao, ovaj, odmah odgovoriti

potée [pɔte] féminin poln lonec; figuré, familier velika količina, množina; iz kuhane govedine ali svinjine ter zelenjave narejena jed

potée d'émerie smirkov prašek
éveillé comme une potée de souris zelo živ(ahen) (o otroku)

potiche [pɔtiš] féminin kitajska ali japonska velika vaza iz porcelana; figuré, familier oseba, ki se ji da častno mesto brez aktivne vloge; prestižna oseba, ki nima nobene učinkovitosti več

potin [pɔtɛ̃] masculin

1. zlitina iz bakra in cinka, rdeča méd; tómbak

2. familier čenčanje, opravljanje; hrup

faire des potins sur quelqu'un opravljati koga
faire du potin, un potin du diable velik, peklenski hrup delati, razgrajati, delati kraval, kravalirati

pòtiskī -ā -ō potiski, iz Potisja

pot-pourri [popuri] masculin ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave; figuré zmes, mešanica; musique potpuri

poupard, e [pupar, d] adjectif debelušen, debeloličen; masculin dete v povojih; debelušen otrok, debelušna oseba, debeloličnik; lutka, punčka iz celuloida (ki predstavlja dete)

pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica

pòzlobicē, pozlòpcē prisl. zlobno, iz hudobije: ona je to na me pozlobice rekla

P.Q.M. kratica pravoper questi motivi iz teh razlogov

prae-commodō -āre (prae in commodāre) prej posoditi (posojati), da(ja)ti iz prijaznosti: quingentos solidos praecommodare Cod. I.

prašênje s
1. prašenje, dizanje prašine
2. oprašivanje: prašenje sadnega drevja
3. let matice iz košnice radi oplođenja, radi parenja: matica je na -u

právljičen -čna -o bajan, basnoslovan, kao iz bajke, iz gatke: -i svet; -o lepo
lijepo, lepo kao u gatki

praxisbezogen iz prakse in za prakso, dobljen iz prakse, vezan na prakso

praxisnah iz prakse, za prakso

prdáčiti se pr̀dāčīm se zasmehovati koga, posmehovati se komu, rogati se komu, norčevati se iz koga: prdačiti se s kim

prebránac -nca m gastr. vrsta jedi iz fižola

precārius 3 (precēs)

1. prošenjski, priprošnji, prosilen, prosilski, proseč: precariis verbis (naspr. directis verbis) uti Icti., precariis verbis Icti. = s prošnjo, proseč; subst. precārium -iī, n molišče: Petr.

2. podeljen (dan) na prošnjo (prošnje), podeljen (dan) iz milosti, pridobljen s prošnjo (prošnjami), pridobljen po milosti, naprošen, izprošen, izmoledovan: Sen. ph., Ap., Amm., victus Cu. pre(u)žitek (iz milosti), miloščina, libertas L., non orare solum precariam opem, sed pro debitā petere L., precarium, non iustum auxilium ferre L., forma O. izposojena, lažna.

3. podeljen na prošnjo (prošnje) do preklica, od milosti (samovolje) drugih odvisen, nezagotovljen, negotov, dvomljiv, nestalen: imperium Cu., T., vita T., precariam animam trahere inter infensos T.; subst.
a) precārium -iī, n na prošnjo do preklica dovoljeno (podeljeno) posestniško razmerje, na prošnjo do preklica podeljena posest: Ulp. (Dig.).
b) precāria -ōrum, n na prošnjo do preklica podeljena posest = nestalna posest: Sen. ph. Abl. sg. n. adv. precāriō

1. s prošnjo (prošnjami), na prošnjo (prošnje), iz milosti, proseče, milostno: Suet. idr., precario rogandi sunt Ci., quasi precario regnare T.

2. do preklica, preklicljivo: Sen. tr. idr., praeesse T., concedere aliquid Icti., studere Plin. iun. pri svojem učenju (študiju) biti odvisen od samovolje drugih.

pre-conquest [prí:kɔŋkwest] pridevnik
iz časa pred osvojitvijo (zlasti normansko l. 1066.)