Franja

blízu

A) adv.

1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

B) prep.

1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale

bližína (-e) f

1. (majhna krajevna, časovna oddaljenost) vicinanza, prossimità:
čutiti je bližino mesta si sente la vicinanza della città
v neposredni bližini vicino, nelle immediate vicinanze

2. ekspr. (duhovna sorodnost) affinità

bloccare

A) v. tr. (pres. blōcco)

1. blokirati; zapreti, zapirati; zapreti prehod, preprečiti izhod:
una frana ha bloccato la strada plaz je zaprl cesto

2. zaustaviti, preprečiti gibanje:
la polizia bloccò il corteo dei dimostranti policija je zaustavila sprevod demonstrantov
bloccare un tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

3. ekon. blokirati, zamrzniti:
bloccare i prezzi zamrzniti cene
bloccare un conto blokirati račun

B) v. tr. v. intr. polit. osredotočiti se:
bloccare su un solo candidato, su un'unica lista osredotočiti se na, podpirati enega samega kandidata, eno samo volilno listo

C) ➞ bloccarsi v. rifl. (pres. mi blōcco) zaustaviti se:
il motore si è bloccato motor se je zaustavil

blondir [blɔ̃dir] verbe intransitif postati blond; verbe transitif napraviti blond

ses cheveux ont blondi njeni (njegovi) lasje so postali blond
elle s'est blondi les cheveux pobarvala si je lase blond

blood¹ [blʌd] samostalnik
kri
figurativno prelivanje krvi, pokol, umor; sorodstvo, rasa, rod; izvor; pogum, strast; rastlinski sok; gizdalin

blood bank krvna banka
blood donor krvodajalec, -lka
blood bespotted okrvavljen, krvav
blood bath prelivanje krvi
cold blood hladnokrvnost; premišljenost
in cold blood hladnokrvno
bad (ali ill) blood sovraštvo, prepir
blood count krvna slika
full blood čistokrven
hot blood vročekrvnost
to make one's blood boil razjeziti koga
to make one's blood creep grozo v kom zbuditi
to dip one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo
one's own flesh and blood člani iste družine
you cannot make blood out of a stone kjer nič ni, še vojska ne vzame
blood and thunder literature zanikrna literatura
it runs in the blood to je v družini
to have s.o.'s blood on one's head imeti koga na vesti
blood group krvna skupina
half blood po poli (brat)
blood shed prelivanje krvi, pokol
blood transfusion transfuzija krvi
fresh blood novi člani
base blood nezakonsko rojstvo
a man of blood surovež
blood is thicker than water kri ni voda
to have (ali get) one's blood up razhuditi se
to draw blood raniti
his blood is up besen je
navtika, sleng Nelson's blood rum
blood test krvna analiza
blood royal kraljevska kri
to breed ill blood delati razprtije
to spill (ali shed) blood prelivati kri
pogovorno young blood vročekrvnež
to let blood kri puščati

blot² [blɔt] prehodni glagol
umazati, popackati, oskruniti; (s pivnikom) osušiti

to blot out prečrtati, izbrisati; uničiti, zatreti
to blot out one's copy-book pokvariti si glas

blow off neprehodni glagol & prehodni glagol
oditi

blow off steam porabiti odvečno energijo; olajšati si srce

boat¹ [bout] samostalnik
čoln, barka, ladja, parnik; skledica (v obliki čolna)

to be (ali sail) in the same boat deliti isto usodo
to burn one's boat's zažgati mostove za seboj, onemogočiti si povratek
ferry boat brod
to take boat vkrcati se, odpotovati z ladjo
boat train vlak, ki prevzame potnike z ladje
boat trolley voziček za čoln
folding boat zložljiv čoln
fire boat gasilska ladja
to have an oar in everyone's boat vtikati se v posle vsakogar
pulling (ali rowing) boat čoln na vesla

bob samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (šport) ▸ bobSezona svetovnega pokala v bobu se bo začela decembra letos. ▸ A bob világkupa-sorozat az idei év decemberében kezdődik.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, ženski bob dvosed, bob steza, steza za bob, proga za bob, dvosedežni bob, bob dvosed, bob dvosed

2. (tekmovalne sani) ▸ bobMed potiskanjem bob pospešuje in tekmovalci v določenem zaporedju skočijo vanj. ▸ Indításkor a bobot megtolva gyorsítják fel, amelybe a versenyzők meghatározott sorrendben ugranak be.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, dvosedežni bob

3. Vicia faba (rastlina) ▸ lóbabBob najbolje uspeva na odprtem sončnem mestu. ▸ A lóbab leginkább a nyílt, napos helyeket kedveli.

4. (plod) ▸ lóbabJuho lahko pripravimo s kuhanim svežim bobom ali z bobom iz pločevinke. ▸ A levest elkészíthetjük főtt friss lóbabból vagy konzervlóbabból is.
V mladem zrnu boba je tudi 2,6 mg sladkorjev. ▸ A fiatal lóbabszem akár 2,6 mg cukrot is tartalmazhat.

5. (pecivo) približek prevedka ▸ pampuska
Med pustnim sprevodom sem si privoščil čokoladni krof z vaniljevo kremo, navadnega s čokolado in bob brez marmelade. ▸ A farsangi körmenet alatt bekebeleztem egy vaníliakrémes-csokoládés fánkot, egy sima csokis fánkot és egy pampuskát lekvár nélkül.

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

boccone m

1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti

bódi² konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)

1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi

2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato

bódisi konj.

1. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali la popolazione o si disperse o si nascose

2. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire) (o)... o; sia... sia:
pridi bodisi jutri bodisi v torek vieni domani o martedì

3. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) per quanto, benché, sebbene:
njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo le sue osservazioni, per quanto sensate, vengono regolarmente ignorate

bodóčnost porvenir m , futuro m

v najbližji, neposredni (daljni) bodočnosti en un futuro próximo (lejano)
negotova bodočnost porvenir incierto
imeti pred seboj sijajno bodočnost tener ante sí un brillante porvenir
načrti za bodočnost planes m pl para el futuro
napovedovati, prerokovati bodočnost predecir el futuro
to bo povedala (pokazala) bodočnost eso el tiempo lo dirá

Boebē -ēs, f (Βοίβη) Beba, trg in jezero v Tesaliji: qui circumcolunt Boeben paludem L., iuncosaque litora Boebes O. Od tod subst. Boebēis -idis in pesn. -idos, f (Βοιβηΐς λίμνη) Bebsko jezero blizu gore Ose, zato Ossaea Lucan.; sanctae Boebeidos undae Pr. (ker si je Minerva v njem kopala noge), Boebeis pinguis Val. Fl. (ker nima vidnega odtoka); adj. Boebēïus 3 bebski = tesalski: proles Val. Fl. (o tesalskih Nimfah).

bog samostalnik
1. tudi z veliko začetnico (nadnaravno bitje v različnih religijah) ▸ isten, istenségZevs je bil vrhovni bog, Pozejdonu pa je prepustil oblast nad morjem. ▸ Zeusz volt a legfőbb isten, Poszeidónnak pedig a tenger feletti uralmat hagyta.
2. (o najvišji veljavi ali statusu osebe) ▸ istenDiego Armando Maradona je nogometni bog, ne samo tukaj, ampak tudi po svetu. ▸ Diego Armando Maradona a futball istene nemcsak nálunk, hanem világszerte.
Začel je odstranjevati politične tekmece in si domišljati, da je bog. ▸ Elkezdte kiiktatni politikai riválisait, és istennek képzelni magát.

bóg God; the Lord; deity

o bóg! dear me!
moj bóg! good Heavens!, good Lord!
daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
bóg z Vami! God speed you!
zbogom! goodbye, farewell!
bógu podoben godlike
vsemogočni bóg God Almighty
bógu vdan devout, pious
tako mi bóg pomagaj! so help me God!
(bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
to je kot od bóga poslano it's a godsend
bóg (si ga) vedi God knows, I don't
bogve arhaično God wot
bogve zakaj goodness (ali God) knows why
bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
če bóg da please God, God willing
moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

boginja samostalnik
1. (žensko božanstvo) ▸ istennőAtena je bila boginja modrosti in bojevnikov ter zaščitnica Aten. ▸ Pallasz Athéné volt a bölcsesség és a harcosok istennője valamint Athén védelmezője.
Na svatbo Ahilovih staršev, morske nimfe Tetide in kralja Peleja, so povabljeni vsi bogovi razen boginje prepira, Eris. ▸ Thetisz és Péleusz esküvőjére minden istent meghívtak, kivéve Eriszt, a viszály istennőjét.

2. (občudovana ženska) ▸ istennő
Veliko sem raziskovala, prebrala ogromno knjig in si ogledala številne filme s hollywoodskimi boginjami tistega časa. ▸ Rengeteget kutattam, sok könyvet elolvastam, és rengeteg filmet néztem meg, amiben a korabeli hollywoodi istennők szerepeltek.
Najpomembnejši del stanovanjske opreme glamurozne boginje je kopalna kad. ▸ A kárprázatos istennő lakberendezésének legfontosabb része a fürdőkád.