Franja

četrtlétje (-a) n trimestre:
šol. redovalna konferenca ob koncu četrtletja scrutinio alla fine del trimestre

čéz¹ adv.

1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
priti čez attraversare, passare di là

2. (onkraj) di là, dall'altra parte

3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čez in čez completamente, del tutto
pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
pog. dati, vreči čez vomitare
pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
pog. iti čez traboccare
pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
pog. delati na čez lavorare a forfait

čír úlcera f

čir na želodcu úlcera f del estómago

čistílnica (-e) f

1. (za čiščenje oblek):
kemična čistilnica lavasecco, laboratorio di lavaggio a secco

2. (obrat v tovarni):
metal. livarska čistilnica reparto sbavatura
čistilnica bombaža reparto pulitura del cotone
čistilnica nafte, sladkorja raffineria di petrolio, di zucchero

3. (stroj za čiščenje žita) pulitrice (del grano)

čítati (-am) imperf. ➞ prečitati

1. leggere:
znati čitati in pisati saper leggere e scrivere
čitati na glas leggere ad alta voce

2. (razumevati dogovorjene znake) leggere:
čitati note leggere le note

3. pren. leggere, comprendere, intuire:
čitati z obraza, na obrazu leggere sul volto
čitati misli leggere nel pensiero

4. pren. (napovedovati) leggere:
čitati usodo leggere nel libro del destino

článstvo (-a) n

1. membri, soci

2. qualità, titolo di membro:
podeliti častno članstvo komu nominare qcn. membro onorario, insignire qcn. del titolo di membro onorario

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

člôvek hombre m

človek dejanj hombre de acción, hombre activo
človek z ulice, poprečen človek hombre de la calle, hombre del pueblo
človek žaba hombre-rana m
človek živi za delo vivimos para obrar
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone y Dios dispone
obleka dela človeka el hábito hace al monje

čòp² (čôpa) m (cof) nappa; fiocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov. gamsov čop barba di camoscio
arhit. (strešni) čop padiglione (del tetto)

črev|o [ó] srednji spol (-esa, množina čreva) anatomija der Darm; -darm (debelo Dickdarm, Grimmdarm, naravno Naturdarm, slepo Blinddarm, živalstvo, zoologija škržno Kiemendarm, tenko Dünndarm, tešče Leerdarm, umetno Kunstdarm, vito Krummdarm)
zvihano črev die Darmeinstülpung
leno črev medicina die Darmträgheit
… črevesa Darm- (del der Darmabschnitt, izpad der Darmvorfall, perforacija der Darmbruch, praznjenje die Darmentleerung, stenoza/zoženje die Darmstenose/Darmverengung, vkleščenje die Darmeinklemmung, vnetje die Darmentzündung, vsebina der Darminhalt, zapora der [Darmverschluß] Darmverschluss, zamotanje die Darmverschlingung, zoženje die Darmverengung)
rak na črevesu medicina der Darmkrebs
živalstvo, zoologija morsko črevo die Walzenscheide
živalstvo, zoologija škržno črevo der Kiemendarm

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

črnílen (-lna -o) adj.

1. di, dell'inchiostro:
črnilni madeži macchie d'inchiostro
črnilni svinčnik matita copiativa

2. zool.
črnilna žleza ghiandola del nero

čŕpati sacar; dar a la bomba

črpati vodo iz vodnjaka sacar agua (con la bomba) del pozo

čúdo¹ (-a, -esa) n

1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

3. (izreden dosežek) prodigio:
čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
(v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie

čút (-a) m

1. anat. senso:
pet čutov: vid, sluh, voh, okus in tip i cinque sensi: vista, udito, olfatto, gusto e tatto

2. (pravi občutek) senso; istinto:
estetski čut senso estetico
etični čut senso etico
notranji čut senso interiore
čut za lepoto senso del bello
čut za pravičnost senso di giustizia
ženski čut istinto femminile
šesti čut sesto senso, intuito

čút sentido m ; sentimiento m

šesti čut (fig) el sexto sentido
čut dolžnosti (odgovornosti) el sentimiento del deber (de la responsabilidad)
otientacijski čut sentido m de la orientación
umetniški čut sentido artístico
zdrav čut sentido común

čúti² (-újem) imperf. (bedeti)

1. essere sveglio, desto; vegliare:
spiš ali čuješ? dormi o sei desto?
čuti ob postelji (med boleznijo) vegliare al capezzale del malato
čuti pri mrliču vegliare un morto

2. knjiž. (posvečati skrb)
čuti nad kom, čim avere cura di, occuparsi di qcn., qcs.

čútiti (-im)

A) imperf. ➞ začutiti

1. (zaznavati s čutili) sentire:
čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

4. (imeti čustva, občutke) sentire:
čutiti žalost sentire, provare dolore
čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi:
ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare

dajánje (-a) n il dare, il porgere, il donare; donazione:
dajanje krvi donazione del sangue
dajanje prve pomoči il porgere soccorso, i primi aiuti

dálje adv.

1. (bolj daleč) più lontano:
pren. ne videti dalje od svojega nosa non vedere più lontano del proprio naso

2. (izraža daljše trajanje) più a lungo di:
dalje časa da molto tempo, parecchio tempo, un certo tempo

3. (izraža premikanje od določenega mesta) più avanti; in poi:
na desno je polje, dalje gozd a destra è la campagna, più avanti il bosco
slikarstvo od impresionistov dalje la pittura dagli impressionisti in poi

4. (v vezniški rabi) e, quindi:
in tako dalje eccetera