Franja

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skrájnost extreme; extremity; extreme degree; the limit

do skrájnosti to the utmost, to the last degree, (do konca) to the very end, to an extreme, to extremes
nagnjenje k skrájnosti extremism
iti do skrájnosti to go to extremes
(pre)iti v skrájnost to run to an extreme
biti pripravljen na skrájnost (na najhujše) to be prepared for the worst
tirati stvari v skrájnost to push matters to extremes, to carry (ali to go) to extremes
tvegati skrájnost to stake one's all
zapasti v drugo skrájnost to go to the other extreme
skrájnosti se privlačijo extremes meet

skrájnost extrémité ženski spol , extrême moški spol

gnati stvari do skrajnosti pousser les choses à l'extrême
iti do skrajnosti aller jusqu'au bout
pasti iz ene skrajnosti v drugo passer d'un extrême à l'autre, tomber d'une extrémité dans l'autre
(pri)tirati kaj do skrajnosti pousser quelque chose à l'extrême (ali à son point extrême)
skrajnosti se dotikajo (se privlačijo) les extrêmes se touchent

skrájnost (-i) f eccesso, estremo; polit. oltranzismo:
iti v skrajnost andare negli estremi
gnati stvar do skrajnosti portare la cosa, la faccenda alle estreme conseguenze
padati iz skrajnosti v skrajnost andare da un estremo all'altro
do skrajnosti izrabiti prostor sfruttare lo spazio all'estremo

skrájnost extremo m

iz skrajnosti v skrajnost de extremo a extremo
iti, priti do skrajnosti llegar al último extremo
iti (pasti) iz ene skrajnosti v drugo pasar de un extremo a otro
tirati stvari do skrajnosti extremar las cosas, llevar las cosas al extremo
skrajnosti se dotikajo (se privlačijo) los extremos se tocan

skrínjica small chest (ali coffer, case, trunk)

iti k volilnim skrínjicam (volit) to go to the polls

skri|ti se (-jem) skrivati sich verstecken; (iti v ilegalo) untertauchen; sonce za oblake: hinter die Wolken treten

skriválnica (-e) f (igre, skrivalnice) pl. nascondino, rimpiattino:
igrati se, iti se skrivalnice giocare a nascondino; pren. non comportarsi lealmente, fare un gioco sleale

skrivalnice ženski spol množina das Versteckspiel
iti se skrivalnice Versteck spielen

skúp, skúpaj juntamente , (združeno) conjuntamente; juntos; uno con otro ; (v celem) todo junto, en suma, en total

skupaj z en unión con, junto con, conjuntamente con, en compañía (ali acompañado) de; en colaboración con
imamo skupaj 1000 peset tenemos mil pesetas entre todos
iti (živeti) skupaj ir (vivir) juntos

skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate

skúšnja experience; (izkustvo) practice; gledališče rehearsal

generalna skúšnja gledališče final rehearsal
glavna (gledališka) skúšnja dress rehearsal
iz skúšnje, po skúšnjah by (ali from) experience
vodja (gledališke) skúšnje rehearser
dobre (slabe, neprijetne) skúšnje pleasant (unpleasant) experiences (s kom with someone)
imel sem slabe skúšnje I have had unpleasant experiences
pomanjkanje skušenj lack of experience
iti na skúšnjo to go to a rehearsal
imeti gledališko skúšnjo to rehearse
vedeti iz skúšnje, po lastnih skúšnjah to know by (ali from) experience

slabo [ó]

1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

3.
slabo mi je mir ist übel
slabo mi postaja mir wird übel

4.
slabo delati pfuschen, schludern
slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
slabo govoriti o lästern über
slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
slabo opravljeno delo die Pfuscherei
slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
slabo vzgojen ungeraten
slabo zvočno izoliran hellhörig

slábše peor

vedno slabše cada vez peor
toliko slabše tanto peor, peor que peor
iti vedno slabše ir cada vez peor, ir de mal en peor
vedno slabše gre eso va de mal en peor
slabše se počutiti (bolnik) estar peor
slabše kot kdajkoli peor que nunca

slást (-í) f

1. appetito:
jesti s slastjo mangiare con appetito
iti v slast piacere

2. ekst. desiderio, brama

3. pren. delizia, piacere:
slasti življenja i piaceri, le delizie della vita

slást delicia f ; delicias f pl ; (užitek) goce m , deleite m

iti komu v slast (uživati) saborear a/c con deleite
ta jed mi je šla v slast he comido con buen apetito

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

sléd trace ženski spol , piste ženski spol ; (nog) empreinte ženski spol , foulée ženski spol , voie ženski spol ; (stare lepote, vojne) vestiges moški spol množine , traces ženski spol množine

brez sledu sans trace, sans laisser de traces
biti komu na sledi être sur la piste (ali sur la voie) de quelqu'un
niti sledu o čem pas la moindre trace de quelque chose, pas l'ombre de quelque chose
iti po sledi koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un
odvrniti koga od sledi, speljati koga na napančo sled dépister quelqu'un, dérouter quelqu'un, donner le change à quelqu'un
priti komu na sled découvrir la piste (ali la trace) de quelqu'un, dépister quelqu'un

sléd (-ú) m

1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia

sléd (-í) f

1. traccia, orma, impronta:
iti po sledi seguire la traccia

2. ekst. traccia

3. pren. (zelo majhna količina) traccia, segno, velo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za ubežnikom se je izgubila vsaka sled del fuggitivo si è perduta ogni traccia
priti čemu na sled scoprire, smascherare qcs.
biti komu na sledi essere sulle tracce di qcn.