Franja

štírna (-e) pog. (šterna) pozzo:
voda iz štirne acqua del pozzo
pren. fant je zabit kot štirna il ragazzo è uno stupidone, pog. un minchione, nareč. un pirla, vulg. un coglione

štola samostalnik
1. (oblačilo) ▸ stólaOkrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. ▸ A vállára egy stólát terített nercből, amelyet szintén az ügynökség küldött.
Kratko prešito jakno iz satena kombinirajte s krzneno štolo. ▸ A rövid, steppelt szaténdzsekit kombinálja prémes stólával.
Kot modni dodatek je k poročni obleki večkrat dodana štola, bodisi iz istega blaga, tila, čipke ali krzna. ▸ A menyasszonyi ruhához divatkiegészítőként gyakran társul a ruhával azonos anyagú tüll-, csipkés vagy prémstóla.

2. (liturgično oblačilo) ▸ stólaNevesta in ženin stopita pred oltar, poklekneta pred župnika, ta pa jima s štolo poveže desnici in ju skozi svoj obred združi v sveti zakon. ▸ A menyasszony és a vőlegény az oltár elé lépnek, letérdelnek a plébános elé, aki a stólával összeköti a jobbjukat, és szertartásával a házasság szentségében összeköti őket.

3. nekdaj (antično oblačilo) ▸ stóla
Rimljanke so nosile štole - dolgo vrhnje oblačilo z mnogimi gubami. ▸ A római nők stólát – hosszú, sűrűn redőzött felsőruhát viseltek.

štor [ó] moški spol (-a …) der Stock, der Baumstumpf, Stumpf
gozdarstvo poganjek iz štora der Stockausschlag
figurativno der Holzklotz, der [Tolpatsch] Tollpatsch
stati kot štor wie ein Stock dastehen

štrl|eti [é] (-im) herausragen, hinausragen (iz aus, v in), heraustreten; kvišku: aufragen (über), hochragen; emporragen; naprej: vorragen, vortreten, vorspringen, hervorstehen; stransko: abstehen

štrléti (-ím) imperf. risaltare, spiccare (tudi ekst.), sporgere; protrudere:
lasje štrlijo izpod rute i capelli sporgono di sotto il fazzoletto
učenec štrli iz povprečja lo scolaro spicca sugli altri

štrléti resaltar; sobresalir

štrleti iz vode emerger del agua
štrleti iznad elevarse sobre, dominar

švab samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (Nemec) ▸ svábDomačini so ga sčasoma sprejeli in iz ničvrednega Švaba je polagoma postal Nemec. ▸ A hazaiak idővel elfogadták, és a semmirekellő svábból lassan német lett.

2. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (nemški vojak) ▸ svábIn ko sem mu zagotovil, da ni nikjer sledu o kakem švabu, me je zaprosil za kos kruha. ▸ És amikor biztosították, hogy svábnak sehol semmi nyoma, kért tőlem egy darab kenyeret.

Švedska samostalnik
(država) ▸ SvédországSopomenke: Kraljevina Švedska

švígniti to shoot

švígniti kot strela (figurativno) to go like a streak of (greased) lightning (ali like a bat out of hell)
švígniti prek brzice to shoot the rapids
avto je švignil mimo a car swept past
mačka je švignila iz sobe the (ali a) cat shot out of the room

ta¹ (ta, to) pridevniško

1. dieser, diese, dieses, der, die, das (izgovarjamo poudarjeno : to cvetlico je še treba zaliti der Blume [muß] muss man noch Wasser geben)

2.
ta in ta/ta pa ta der und der (ob tem in tem času um die und die Zeit)

3.
ta in oni der und jener (iz tega in onega razloga aus dem und jenem Grund)

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tábla (deska) board; wooden board

šolska tábla blackboard
tábla za objave notice board
lesena tábla panel board
pločevinasta tábla sheet (of metal)
iz plastične mase sheet (of plastic)

taboríšče camp; camping ground; camp site

taboríšče za begunce refugee camp
delovno taboríšče labour camp
taboríšče za vojne ujetnike P.O.W. camp
izpustiti iz taboríšča to release from camp
koncentracijsko taboríšče concentration camp

taft moški spol (-a …) der Taft
iz tafta aus Taft, taften, Taft-
(obleka das Taftkleid)

táft taffetas moški spol

obleka iz tafta robe ženski spol en taffetas

táft tafetán m

obleka iz tafta vestido m de tafetán

tájnost secreto m ; (skrivnost) misterio m ; arcano m

javna tajnost secreto m a voces
pisemska tajnost secreto postal
uradna (poklicna) tajnost secreto oficial (profesional)
čuvati tajnost guardar el secreto
delati tajnost iz česa hacer de a/c un secreto
izblebetati (razkriti) tajnost divulgar (revelar) un secreto
uvesti koga v tajnost poner a alg en el secreto
dognati tajnost averiguar (ali dar con) el secreto

tákt¹ glasba time, measure

3/4 tákt three-four time; (ritem) cadence, rhythm
v táktu in time, (ples) in step
dajati tákt to beat time
držati tákt to keep time, to play in time
priti iz tákta to play out of time
spraviti iz tákta to put out of time
zaigrati nekaj táktov to play a few bars

tákt (glasba) mesure ženski spol ; (ritem) cadence ženski spol , rythme moški spol ; (motorja) temps moški spol ; figurativno tact moški spol , discrétion ženski spol , savoir-vivre moški spol

v taktu en mesure, en cadence, cadencé, rythmé
dvo-(tri-)četrtinski takt mesure à deux (trois) temps
takt biti battre la mesure
ostati v taktu garder la mesure (ali la cadence)
priti iz takta perdre la mesure (ali la cadence)
spraviti koga iz takta faire sortir quelqu'un de la mesure (ali de la cadence)
ne poznati takta manquer de tact

tákt glas compás m ; (ritem) cadencia f ; (motorja) tiempo m ; fig tacto m , delicadeza f , discreción f

v taktu acompasado, a compás
dajati takt marcar (ali llevar) el compás
ostati v taktu guardar (ali observar) el compás
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
spraviti koga iz takta hacer a alg perder el compás
ne imeti takta (fig) no tener tacto