Franja

čár (-a) m knjiž. incanto, fascino, bellezza:
čar zvezdnega neba l'incanto del cielo stellato
ženski čari grazie, bellezze muliebri
razkazovati svoje čare ostentare le proprie grazie

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

časopís (-a) m

1. giornale; corriere; gazzetta:
brati, izdajati časopis leggere, stampare un giornale
naročiti se na časopis abbonarsi a un giornale
jutranji, večerni časopis giornale del mattino, della sera
športni časopis giornale sportivo, gazzetta dello sport
stenski časopis giornale murale; dazebao, tazebao

2. (revija) rivista; periodico:
ilustrirani, leposlovni, modni časopis rivista illustrata, letteraria, di moda

část (-í) f

1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
gre za mojo čast ne va del mio onore
(kot vljudnostna fraza)
čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
delati čast komu fare onore a qcn.
jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
izkazati komu čast onorare qcn.
storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.

část honor m ; honra f

komu v čast en honor de; en homenaje de
njemu v čast en su honor
brez časti sin honor, deshonrado
čast komur čast a cada cual lo suyo
razžaljenje časti ofensa f (ali agravio m) del honor
stvar časti punto m (ali cuestión f) de honor
s kom mi je čast? ¿con quién tengo el honor (de hablar)?
čast mi je se predstaviti tengo el honor de presentarme
(ne) delati čast(i) komu (no) ser un honor para alg
izkazati čast komu rendir honor a alg
izkazati komu vojaške časti rendir honores militares a alg
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
imeti v časti respetar; venerar (koga a alg)
sprejeti (odkloniti, rešiti) čast aceptar (declinar, salvar) el honor
smatrati za čast considerar (como) un honor

částnik oficial m

dežurni častnik oficial del día (ali de servicio)
nižji (višji) častnik oficial subalterno (superior)
višji častniki oficiales superiores
rezervni častnik oficial de la reserva
častnik generalnega štaba oficial del Estado Mayor

částniški de oficial(es)

častniški čin grado m de oficial
častniški kazino comedor m de oficiales
častniški korpus cuerpo m de oficiales
častniška šola escuela f militar
častniški sluga asistente m (del oficial)
častniški aspirant aspirante m a oficial; cadete m

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

čebrìč (-a) m

1. bigonciolo, tinello; bagnarola; tinozza

2. gost. secchiello:
čebrič z ledom secchiello del ghiaccio

čebúlica (-e) f

1. dem. od čebula cipollina

2. bot. cipolla, bulbo:
tulipanova čebulica bulbo del tulipano

3. anat. bulbo:
dlačna, lasna čebulica bulbo pilifero

4. bot.
dvolistna morska čebulica scilla (Scilla bifolia)

čeljúst (-i) f

1. anat. mascella:
spodnja, zgornja čeljust mascella inferiore, superiore
pog. pren. dobiti jih po čeljusti buscarle per aver chiacchierato troppo

2. pren. pejor. chiacchierone, ciarlatano, parolaio

3. teh. mascella, ganascia (della tenaglia, morsa); šport. staffa (sci)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. drobilne čeljusti ganasce del frantoio
avt. zavorne čeljusti ganasce del freno

čeljustna sklopka stalna zveza
strojništvo (del vozila) ▸ körmös tengelykapcsoló

čeljustna votlina stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ arcüreg, sinus maxillaris

čeljustni sklep stalna zveza
anatomija (del čeljusti) ▸ állkapocsízület

čelnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ homlokcsont, os frontaleSinusi so v čelnici, za nosom in v spodnji čeljustnici, ter spadajo k zgornjim dihalnim potem. ▸ A színuszok a homlokcsontban, az orr mögött és az alsó állkapocsban helyezkednek el, és a felső légutakhoz tartoznak.

2. (del panja) ▸ kaptárfedő deszka
Poslikavanju čelnic lahko sledimo od sredine 18. stoletja, predvsem pa v 19. stoletju, do leta 1900. ▸ A kaptárfedő deszkák festését a 18. század közepétől, és különösen a 19. században, egészen 1900-ig követhetjük nyomon.

3. (vodilna ženska) ▸ főnökasszony, elnökasszony
Čelnica ljubljanskega podjetja za organizacijo koncertov je ravno obhajala življenjski jubilej. ▸ Egy ljubljanai koncertszervező cég főnökasszonya nemrég ünnepelte az évfordulóját.
Čelnica stranke si pri liberalnejših Nemcih gotovo ni nabrala točk, ko je javno napadla tudi enega najboljših nemških nogometnih reprezentantov. ▸ A párt elnökasszonya biztosan nem szerzett jópontokat a liberálisabb németeknél, amikor Németország egyik legjobb válogatott futballistáját is nyilvánosan megtámadta.

čel|o¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. anatomija die Stirn
visoko čel die Denkerstirn
izbočeni del čela der Stirnhöcker
guba na čelu die Stirnfalte
mrščiti čelo die Stirn runzeln
z namrščenim čelom stirnrunzelnd

2. kolone, sprevoda, lestvice ipd.: die Spitze (na an), -spitze (tabele Tabellenspitze); tehnika die Front; rudarstvo die Front (odkopno Abbaufront), der Streb (široko der Strebbau); (vrh) der Kopf (skladovno Schichtkopf)
geografija čelo terase die Tallehne
geografija ledeniško čelo das Gletschertor
geografija čelo napoke die Anrissstirn, der Anriss
geografija čelo nariva der Stauchwall
pomorstvo valovno čelo die Wellenfront
na čelu auf der Stirn, kolon ipd.: an der Spitze (von), vorneweg
biti na čelu (voditi) vorn liegen/Spitzenreiter sein
biti na čelu urada ipd.: vorstehen (einem Amt usw.)
figurativno potrkati se po čelu jemandem einen Vogel zeigen

čêlo (-a) n

1. anat. fronte; pren. faccia:
gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
voj. s čelom levo! front'a sinist!

2. (sprednji del skupine) testa; testata:
biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di

3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)

4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)

5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. nadvratno čelo timpano
geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio

čêlo² frente f ; (sprednja stran) frente m

biti na čelu (sprevoda) estar al frente (del séquito)
(na)gubati, mrščiti čelo fruncir el entrecejo
rana na čelu herida f en la frente
postaviti se na čelo (prevzeti vodstvo) ponerse al frente (de)

čéšpljev (-a -o) adj.

1. di susino:
češpljev kapar cocciniglia del prugno

2. di, della susina; di susine:
gastr. češpljevi cmoki gnocchi di susine