Franja

bâiller [bɑje] verbe intransitif zehati, zevati; slabo se zapirati (vrata); gube delati (blago)

bâiller à se décrocher la mâchoire zehati, da si skoraj čeljust izpahnemo
bâiller de sommeil, de faim zehati od spanca, od gladu
bâiller aux corneilles zijala prodajati
faire bâiller dolgočasiti, uspavati

balancer [-lɑ̃se] verbe transitif gugati, guncati, zibati, (z)majati (z glavo); mahati (z repom); bingljati (z nogami); uravnovesiti, izravnati, držati v ravnovesju; commerce obračunati, iz-, poravnati; (pre)tehtati, primerjati; populaire zagnati (proč); familier odpustiti, znebiti se uslužbenca; verbe intransitif kolebati, omahovati, oklevati, viseti, biti (še) neodločen

se balancer zibati se, gugati se, guncati se; figuré izravnati se, biti si v ravnovesju; nič si ne storiti (quelque chose iz česa), požvižgati se (quelque chose na kaj)
balancer une facture poravnati račun
balancer le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj govori proti
il veut balancer son employé hoče se znebiti svojega uslužbenca
(familier) balancez ça par la fenêtre! vrzite to skoz okno!
balancer tous ses vieux meubles znebiti se, (hitro) prodati svoje staro pohištvo
mon cœur balance moje srce okleva
sans balancer brez oklevanja
qu'est-ce qu'il m'a balancé! kakšne hude očitke mi je vrgel v obraz!
se balancer par un solde de ... izkazovati saldo od ...
les enfants se balancent otroci se guncajo
il s'est fait balancer du lycée pour sa mauvaise conduite vrgli so ga iz gimnazije zaradi slabega vedenja
(populaire) s'en balancer požvižgati se na (to), norčevati se iz (tega)

balbūtiō -īre (balbus)

1. intr. jecljati, bebljati: Cels., Ap., Cod. I., balbutire est cum quadam linguae haesitatione (z … zapletanjem jezika) trepidare Non.; o pticah čvrkljati (ne peti): Plin.; pren. ne upati si odločno govoriti, nejasno govoriti: desinant balbutire, aperte et clara voce audeant dicere Ci., Epicurus balbutiens de naturā deorum Ci.

2. trans. (z notranjim obj.): Stoicus perpauca balbutiens Ci. ki le redko nejasno govori, illum balbutit scaurum H. ga bebljaje imenuje „švedračka“.

balinanje samostalnik
1. (športna igra) ▸ bocsa, bocsázás, raffaPovezane iztočnice: dvoransko balinanje, balinanje na travi, igrišče za balinanje, športno balinanje

2. izraža negativen odnos (neskrbno odločanje ali ravnanje) ▸ elherdálás, packázásIntervencija kljub balinanju z milijardami ni bila preveč uspešna. ▸ Az elherdált milliárdok ellenére az intervenció nem volt túl sikeres.
Pravimo, da si pač ne smemo kar vsevprek dovoliti balinanja s seboj. ▸ Azt persze szerintünk nem hagyhatjuk, hogy folyton packázzanak velünk.

ball¹ [bɔ:l] samostalnik
žoga, klobčič, kepa
anatomija plesno, blazina
anatomija peščaj; gruda

šport a good ball dober udarec
to catch the ball at (ali on) the bound spoznati priložnost, izrabiti položaj
ball of contention vzrok prepira
ball of the eye zrklo
ball of the knee anatomija pogačica
ball of the foot plesno, blazina
to have the ball at one's feet obvladati položaj
to keep the ball rolling (ali up) ohraniti stvar ali pogovor v teku
to make balls of s.th. narediti zmedo iz česa
to toss about the ball posplošiti pogovor
to take the ball before the bound prenagliti se
to play at the ball žogati se
on the ball spreten, uren
ameriško to have a lot on the ball biti zelo sposoben
vojska to load with ball ostro nabiti
ball and socket joint kroglasti zgib
šport ball out stranski avt
uncle three balls lastnik zastavljalnice
three (golden) balls znak zastavijalnice
to strike the ball under the line imeti smolo
to take up the ball lotiti se česa
the ball is with you vi ste (ti si) na vrsti (pri igri)

ballare

A) v. intr. (pres. ballo)

1. plesati:
ballate con noi zaplešite z nami

2. skakati, poskakovati:
ballare per la gioia skakati od veselja
ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

3. pozibavati se, majati se:
la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

4.
far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

B) v. tr. plesati:
ballare un valzer plesati valček
PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati

bālō -āre -āvī -ātum (onomatop.)

1. meketati, b(l)eketati (oglašanje drobnice): Pl., Q. idr., balet ovis O.; pesn.: balantes hostiae (= oves) Enn. fr.; subst. bālantēs -ium (pesn. -um), f meketavke (= ovce): Lucr., V., Ap.; šalj.: satis balasti Varr. dovolj si bleketal = o ovcah govoril.

2. pren. čvekati: Arn. — Soobl. bēlō -āre: Varr.

balta f sunek, prekuc, prevrnitev:
dare la balta, dare di balta prevrniti se, prekucniti se
t'ha dato di balta il cervello? pren. se ti je zmešalo?, si znorel?
dare di balta a una botte prevrniti sod

banish [bǽniš] prehodni glagol
spoditi, pregnati; znebiti se
figurativno pozabiti

to banish the thought of s.th. izbiti si kaj iz glave
to banish s.o. from the country pregnati koga iz dežele

banque [bɑ̃k] féminin banka; banka pri igri; bančništvo, bankirstvo

banque agricole, coopérative, de crédit, de dépôts, d'émission, hypothécaire, industrielle poljedelska, zadružna, kreditna, depozitna, emisijska, hipotekarna, industrijska banka
banque commerciale, de commerce trgovinska banka
banque immobilière, foncière zemljiški kreditni zavod
banque du sang krvodajalski zavod (za zbiranje krvi za transfuzije itd)
affaires féminin pluriel de banque bančni posli
billet masculin de banque bankovec
compte masculin en banque bančni konto
crédit masculin en banque bančni kredit
employé masculin, frais masculin pluriel de banque bančni uslužbenec, stroški
succursale féminin d'une banque podružnica banke
déposer de l'argent dans une banque vložiti denar pri banki
faire sauter la banque dobiti ves denar v igri
se faire ouvrir un compte en banque odpreti si bančni konto

barba¹ f

1. brada:
avere, portare la barba imeti, nositi brado
radersi, farsi la barba obriti se
fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
uomo di prima barba zelo mlad človek
barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
barba finta tajni agent

2. pren. dolgčas:
che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
in barba a qcn. komu navkljub
servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...

3. veter. braducelj, kozji podbradek

4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
mettere le barbe pognati korenine

5. bot.
barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides)

barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.

barbatus 3 (barba) bradat,

1. o človeku
a) na splošno: quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci. zelo bradate, z močno brado, dicere licebit Iovem semper barbatum, Apollinem semper imberbem Ci.; pesn. za označitev moške dobe: solet hic barbatos sectari senex Pl., equitare in arundine, si quem delectat barbatum (odraslega) H., Iove nondum barbato Iuv.
b) poseb. bradat Rimljan = Rimljan iz stare dobe (ko si še niso brili brade): aliquis mihi ab inferis excitandus est ex barbatis illis Ci., mos fuit apud antiquos illos et barbatos Ci.
c) barbatus magister bradati učenjak, filozof, ker so le ti nosili dolgo brado: Pers., Iuv., Mart.

2. o živalih: aquila barbata Plin. najbrž brkati ser ali jezerski orel, hirculus barbatus Cat.; pesn. subst. barbātus -ī, m bradač = kozel: Ph.

3. pren. kosmat, volnat: nux Plin.; kocast, cunjast: ne toga barbatos faciat libros Mart.

barbouiller [-buje] verbe transitif pre-, zamazati, (za)packati, grobo popleskati; (po)čečkati; skvariti, skaziti; figuré jecljati, momljati; figuré, familier komu želodec obrniti ali pokvariti

se barbouiller zamazati se (de z); figuré natrpati si glavo
on a barbouillé de noir les inscriptions sur les murs črno so prepleskali napise na zidu
j'ai le cœur barbouillé slabo mi je, imam morsko bolezen
le temps se barbouille vreme se kazi

barrocciaio m (pl. -ai)

1. voznik (dvokolnice ali štirikolesnega voza)

2. ekst. neotesanec, grobijan:
hai la grazia di un barrocciaio fin si kot kočijaž

Bart, der, (-/e/s, Bärte) brada (tudi Technik), (Schnauzbart), bei Katzen: brki; sich den Bart abnehmen/abrasieren obriti brado; sich den Bart raufen puliti si brado; sich den Bart wachsen lassen pustiti si rasti brado; figurativ einen Bart haben biti že dobro/dolgo znan, imeti brado; in den Bart brummen/murmeln godrnjati predse; sich in den Bart lachen smejati se v pest; jemandem um den Bart gehen/Honig um den Bart streichen prilizovati se (komu)

bárvati (papir, steklo) colorer, colorier , (blago, lase) teindre ; (pleskati) peindre

barvati si ustnice se mettre du rouge aux lèvres
barvati lase se (faire) teindre les cheveux

bárvati (-am) imperf. ➞ pobarvati

1. (pokrivati z barvo) tingere:
barvati steno tingere la parete
barvati si lase tingersi i capelli

2. tingere di, colorare di (tudi pren.):
zarja rdeče barva oblake l'aurora tinge le nuvole di rosso

bassiner [basine] verbe transitif zmočiti, poškropiti; izmiti (rano); ogreti (posteljo) z ogrevačo; familier dolgočasiti, na živce iti (quelqu'un komu), nadlegovati

se bassiner les yeux izmiti si oči

basso

A) agg.

1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho

4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak

5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona

6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad

7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša

8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni

9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak

B) avv.

1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti

2. tiho

C) m

1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas

4. kletno stanovanje (v Neaplju)