Franja

Zadetki iskanja

  • tolerable [tɔ́lərəbl] pridevnik (-bly prislov)
    znosen; priličen; povprečen

    a tolerable speech še kar dober govor
    barely tolerable komaj znosen
    I am in tolerable health sem kar dobrega zdravja
  • tólik tólikšen so large (oziroma big, great, high, tall); of such size (oziroma shape, height); in such numbers

    tólik, tólikšen kot je sedaj such as he is now
    še enkrat tólik, tólikšen as large (oziroma big, high, tall) again
  • tolikanj [ó] so viel, so sehr; insofern
    naj še tolikanj wie sehr … auch, wenn … auch noch so, sosehr … auch
    tolikanj bolj/več umso mehr
  • tóliko so much (oziroma many); this much, that much; such a number (oziroma an amount, a quantity itd.); as many, so many

    tóliko kolikor as much as
    dvakrat tóliko twice as much (oziroma many)
    še enkrat tóliko as much (oziroma many) again
    še enkrat tóliko dolg as long again
    kolikor tóliko pretty well, fairly
    tóliko bolj (takó) ker... the more so because...
    tóliko bolje (slabše) so much the better (the worse)
    tóliko, da ga niso ubili they almost killed him
    tóliko hujše so much the harder
  • tóliko autant, tant, tellement

    dvakrat toliko deux fois autant
    še enkrat toliko encore une fois autant
    toliko bolj (več) d'autant plus
    toliko manj d'autant moins
    toliko bolje (slabše) tant mieux (pis)
    toliko da à peine
    toliko da ni padel il s'en est fallu de peu qu'il ne tombât, il a failli tomber
    kolikor toliko plus ou moins, tant bien que mal
    v toliko sur ce point
    toliko ljudi tant de monde
    toliko stvari tant (ali tellement) de choses
    kolikor glav, toliko mnenj autant de têtes, autant d'avis
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tóliko tanto

    dvakrat toliko dos veces tanto
    še enkrat toliko otro tanto; el doble
    toliko kot tanto cuanto
    toliko bolj tanto más
    toliko hitreje con tanto mayor rapidez
    toliko bolje tanto mejor
    toliko manj (več) tanto menos (más)
    toliko je pretrpel ha sufrido tanto y tanto
    dal bom prav toliko yo daré otro tanto
  • tolikš|en [ó] (-na, -no) so (groß, lang)
    prav tolikšen [ebensogroß] ebenso groß, [ebensolang] ebenso lang …
    tolikš kot so (groß, lang, schwer …) wie
    še enkrat tolikš noch einmal so (groß, lang …)
  • tongs [tɔŋz] samostalnik
    množina klešče; prijemalka za žerjavico

    a pair of tongs klešče
    hammer and tongs z vso močjo, z vso silo, na vse pretege
    the tongs and the bones (Shakespeare) mačja godba, neskladna glasha
    I would not touch it with a pair of tongs ne bi se tega dotaknil z nobeno stvarjo, še s kleščami ne
    to go at it hammer and tongs z vso močjo se lotiti česa
  • too [tu:] prislov
    preveč, odveč, pre-
    pogovorno zelo, skrajno; tudi, prav tako, poleg tega

    too difficult pretežaven
    too hot prevroč
    too much preveč
    he, too, is away tudi on je odsoten
    quite too skrajno
    none too pleasant še malo ne (nikakor ne) zabaven
    too good to be true prelepo, da bi bilo resnično
    too much (of a good thing) preveč (dobrega)
    I am only too glad meni je le zelo drágo
    it's not too easy to ni tako lahkó
    this goes too far to gre predaleč
    I mean to do it too to nameravam tudi napraviti
  • tooth1 [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
    zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
    figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

    tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
    by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
    in the teeth of kljub, navzlic; proti
    the tooth of time zob časa
    armed to the teeth oborožen do zob
    long in the tooth star
    a good set of teeth dobro zobovje
    from the teeth outward figurativno površno
    artificial tooth, false tooth umeten zob
    corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
    decayed tooth gnil zob
    incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
    loose tooth majav zob
    milk (shedding) tooth mlečnik
    molar (grinding) tooth kočnik
    to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
    to clench one's teeth stisniti zobe
    to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
    to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
    to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
    to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
    to escape by the skin of one's teeth za las uiti
    to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
    to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
    to grind one's teeth škripati z zobmi
    to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
    to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
    to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
    to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
    to set one's teeth stisniti zobe
    this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
    to show ons's teeth pokazati zobe
    to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se
  • top|el [ô/ó] (-la, -lo)

    1. warm
    še topel kruh ipd.: ofenwarm, figurativno novica: brühwarm
    živalstvo, zoologija -warm (s stalno toplo krvjo gleichwarm, nestalno topel wechselwarm, žival z nestalno topo krvjo der Wechselwarmblüter)
    topla hrana warmes Essen
    topla kuhinja warme Küche
    Wärme-, Warm- (sneg der Warmschnee, doba die Wärmezeit, fronta die Warmfront, kopel das Warmbad, obdobje die Warmzeit, oblikovanje die Warmformung)

    2. (prisrčen) pozdrav ipd.: warm, heiß, človek: warmherzig
    toplo priporočiti wärmstens empfehlen

    3. volna, odeja: (topel in mehek) kuschelig, mollig
    |
    držati na toplem/ohranjati toplo warm halten, na štedilniku: warm stellen ➞ → topla jama, topla malica, topla voda, topli rastlinjak, topli zrak, toplo vreme
  • tôpel (-pla -o)

    A) adj.

    1. caldo:
    topel kruh pane caldo
    tople jedi piatti caldi
    topel izvir, vrelec sorgente calda
    topla obleka abito caldo
    topla malica refezione scolastica
    topli sendvič panino alla piastra

    2. (prijazen, naklonjen; prijeten) caldo; caloroso; piacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nesti novico še toplo na ušesa riferire subito la notizia
    meteor. topla fronta fronte caldo
    agr. topla greda letto caldo
    arheol. topla kopel tepidario
    zool. topla kri sangue caldo
    med. topli obkladek fomento
    topli piš vampa
    grad. topli pod pavimento in teli, moquette
    meteor. topli saharski veter ghibli
    metal. toplo kovanje, valjanje ferratura, laminatura a caldo

    B) tôpli (-a -o) m, f, n
    popiti kaj toplega bere qcs. di caldo
  • tornar vrniti (se); nazaj dati; obrniti; spremeniti v

    tornar a hacer (= volver a hacer) še enkrat napraviti
    tornar del viaje vrniti se s potovanja
    tornar por alg. iti po koga
    tornarse obrniti se; spremeniti se
    tornarse encarnado rdeč postati
  • toss-up [tɔ́sʌ́p] samostalnik
    metanje novca v zrak
    figurativno negotova stvar, slučaju prepuščena stvar

    it was a toss-up bilo je odvisno od slučaja, ni bilo sigurno
    it is a toss-up whether she comes or not je še vprašanje, če bo prišla ali ne
  • tôt [to] adverbe kmalu; zgodaj; vieilli hitro

    plus tôt prej
    trop tôt prekmalu, prezgodaj
    le, au plus tôt kar najprej, čim prej
    tôt ou tard prej ali slej
    un jour plus tôt en dan prej
    il ne viendra pas de si tôt ne bo prišel tako kmalu
    mon travail seru terminé dans 15 jours au plus tôt moje delo ne bo končano pred dvema tednoma
    se lever tôt zgodaj vsta(ja)ti
    il a tôt fait d'apprendre à nager (kar) hitro se je naučil plavati
    nous n'étions pas plus tôt rentrés qu'il fallut repartir nismo se še dobro vrnili, ke smo že morali zopet na pot
    le plus tôt sera le mieux! čim prej, tem bolje!
    ce n'est pas trop tôt! je že čas! no, končno!
  • tout1 e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

    à tout prendre v celem, v splošnem
    après tout končno, prav za prav, sicer pa
    de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
    en tout pays povsod
    en tout temps ob vsakem času
    malgré tout kljub vsemu
    (pendant) toute l'année (skozi) vse leto
    sur toute chose predvsem
    somme toute v celem (vzeto), v splošnem
    en tout cas v vsakem primeru
    voilà tout to je vse
    une fois pour toutes enkrat za vselej
    le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
    une vie toute de soucis skrbi polno življenje
    tout autant prav toliko, prav tako
    tout de bon popolnoma resno
    tout cet été vse to poletje
    tout comme prav tako kot, kot da
    tout un chacun vsak človek, vsi
    tout à coup nenadoma
    tout d'un coup na mah
    tout à fait popolnoma
    toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
    tout à l'heure pravkar
    tout de même kljub temu
    tout au moins vsaj, najmanj
    tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
    tout le monde vsi
    toute personne vsaka oseba, vsakdo
    tout au plus kvečjemu, največ
    tout le reste vse ostalo
    tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
    tous les trente six du mois (figuré) nikoli
    tout de suite takoj
    à toute vitesse z vso hitrostjo
    à tout venant komur koli
    de toute beauté zelo lep
    tous (les) deux oba
    c'est tout un to je vseeno
    c'est tout dire s tem je vse povedano
    tout est là v tem je problem
    ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
    être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
    elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
    elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
    tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
    tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro
  • tout2 (e) [tu, tut] adverbe popolnoma, čisto

    j'habite tout près stanujem čisto blizu
    il est tout jeune, tout étonné, tout honteux on je (še) čisto mlad, čisto (ves) začuden, čisto (ves) osramočen
    ils sont tout jeunes, tout étonnés, tout honteux čisto mladi, začudeni, osramočeni so
    elle est toute jeune, tout étonnée, toute honteuse čisto mlada, začudena, osramočena je
    elles sont toutes jeunes, étonnées, toutes honteuses čisto mlade, začudene, osramočene so
    c'est une tout autre affaire to je čisto, popolnoma druga stvar
  • tractabilis -e (tractāre)

    1. (p)otipen, (o)prijemljiv, otipljiv, dotakljiv, zatipljiv, ki ga je moč vzeti v roke, s katerim je moč (se da) rokovati ali ravnati, ki ga je mogoče obdelovati ali obravnavati: tractabile omne necesse est esse, quod natum est Ci., quia (sc. corpus) oculis manuque tractabile est Lact., ulcera tractabiliora Plin., vox Q. prožen, gibčen, fleksibilen, pondus Stat. ki se da (pre)nesti, materies earum (sc. arborum) tractabilis ad intestinum opus Vitr. uporabna za mizarska dela; litota = nepristopen, nedostopen: mare nondum tractabile nanti O. še neplovno, še viharno, caelum non tractabile V. viharno vreme, neugodno vreme.

    2. metaf. voljen (voljan), mehek (mehak), popustljiv, upogljiv (starejše podaten), prožen, gibčen, okreten, gibek, fleksibilen, izprosen, preprosljiv, dober, prijazen, dobroten, blag: Suet., (sc. non) tractabilis ullas voces audit V. ne pusti do sebe in noče nič slišati, erat in Dareo mite ac tractabile ingenium Cu. Darej je bil mehkega srca in ustrežljiv, virtus Ci., nihil est eo (sc. filio) tractabilius Ci., ut te tractabiliorem experiantur Plin. iun.; komp. adv.: omnem vitam tractabilius transmittant Gell.
  • tragédija gledališče tragedy; (tragičen dogodek) tragedy, drama

    tragédija bi bila še večja, če... it would have been (ali would be) much more tragic