shank [šæŋk]
1. samostalnik
goleno, noga od kolena do gležnja, noga; krak; pecelj; nogavica brez stopala, nogavičnik; trup stebra; držaj (orodja); os (ključa, sidra itd.); ravni del trnka; ozki srednji del podplata (pri čevlju)
pogovorno začetek, konec
in the shank of the afternoon v poznem popoldnevu
it's just the shank of the evening večer se je ravno šele začel
to go on Shank's mare (pony) figurativno iti peš, pešačiti
2. prehodni glagol
to shank it pešačiti, iti peš
neprehodni glagol
(= shank off) (o cvetu) odpasti zaradi gnitja peclja
Zadetki iskanja
- sheep množina sheep [ši:p]
ovca
množina ovce, čreda
figurativno duhovna čreda, verniki, "ovčice", župljani; ovčja koža
figurativno boječ, plah, malce omejen človek
black sheep črna, garjava ovca
sheep and goats dobri in hudobni
sheep's head bedak
wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
a lost sheep figurativno izgubljena ovca
sheep that have no shepherd figurativno nemočna množica (brez vodje)
bound in sheep vezan v ovčje usnje (knjiga)
to cast (to make) sheep's eyes at s.o. koprneče, zaljubljeno gledati koga
to follow like sheep slepo slediti, iti za kom, ne imeti lastne podjetnosti
you might as well be hanged for a sheep as a lamb če že moraš biti obešen, naj bi se vsaj bilo izplačalo; če se greši, naj se (zares, pošteno) greši; kamor je šla sekira, naj gre še toporišče
to return to one's sheep figurativno vrniti se k prvotnemu predmetu pogovora - sheet1 [ši:t]
1. samostalnik
rjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis
tisk tiskana pola, krtačni odtisi, korektura
tehnično tanka plošča
množina nesešiti, posamezni listi
in sheets ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)
as white as a sheet bled kot rjuha (kot zid)
between the sheets pogovorno v postelji, v posteljo
a blank sheet figurativno nepopisan list (papirja)
metal sheet pločevina
sheet music note, ki so tiskane na nevezanih polah
a sheet of note-paper list pisalnega papirja
a sheet of glass tanka steklena plošča
sheet of water vodna površina, ribnik, jezero, velika mlaka
the book is in sheets knjiga je še v polah, še ni vezana
to go (to turn in) between the sheets zlesti v posteljo, iti spat
the rain comes down in sheets dež pada (dežuje) v pljuskih
to stand in a white sheet figurativno pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicati
to be three sheets in the wind pogovorno biti pošteno nadelan, pijan
2. prehodni glagol
pokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato obliko
sheeted with ice pokrit s plastjo ledu
sheeted rain (v pljuskih) lijoč dež
3. pridevnik
zvaljan v pločevino
sheet zinc cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste) - shoot1 [šu:t] samostalnik
tekmovalno streljanje, strel; lovska družba; lov, lovišče; drča; brzica
fotografija posnetek
botanika poganjek, mladika; lijak za iztresanje odpadkov (smeti); zbadanje
the whole shoot vse
to go the whole shoot iti do kraja (do konca.); dognati (kaj)
to take a shoot iti po krajši poti; napraviti kratek proces - shoot*2 [šu:t]
1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti
2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti
shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore - shop2 [šɔp] neprehodni glagol
(na)kupovati (po trgovinah)
prehodni glagol
sleng zapreti, vtakniti (koga) v "luknjo"
sleng izdati, ovaditi (sokrivce)
to go shopping iti na nakupovanje po trgovinah - shower2 [šáuə] samostalnik
ploha, naliv, pljusk; kratkotrajna toča; prha, tuširanje
figurativno obilje, dež, toča (of bullets krogel)
plaz (udarcev, daril, povabil itd.)
in showers na pretek, v veliki množini, kot dež
April shower aprilska ploha
shower party družba, v katero vsak povabljenec prinese kako darilo
to fall in showers liti kot iz škafa
to take a shower (o)prhati se, tuširati se, iti pod prho - shut out prehodni glagol
izključiti (from iz, od)
izpreti; zapreti vrata pred kom, ne dovoliti vstopa; preprečiti (priložnost itd.)
to be shut out of one's house ne moči iti v svojo hišo
to shut s.o. out from hope vzeti komu upanje - shutter [šʌ́tə]
1. samostalnik
oknica; roleta, rolo; zaklopec, poklopec, zapiralo
fotografija zaklep
to put up the shutters figurativno zapreti oknice (rolete), zapreti trgovino, iti v konkurz, priti pod stečaj
2. prehodni glagol
zapreti oknice (rolete, roloje); opremiti z oknicami, roletami, roloji
figurativno zapreti (kaj) - shy1 [šái]
1. pridevnik (shyly prislov)
plah, plašen, plašljiv, boječ; zadržan, rezerviran, sumničav, oprezen; (žival, rastlina) kržljav, zaostal; skrit, ki ga je težko najti (kraj)
pogovorno dvoumen, sumljiv, na slabem glasu
ameriško, sleng ki je izgubil, brez
ameriško reven (of z)
shy of money ameriško, sleng na trdem z denarjem
I am shy a dollar ameriško, sleng sem ob dolar
a shy place zloglasen kraj
this tree is a shy bearer to drevo slabó rodi
to be shy of s.o. iti komu s pota, izogibati se koga
to be (to look) shy on (at) z nezaupanjem gledati na
to be shy of s.th. bati se česa, izmikati se čemu, izogibati se česa
to be shy of doing s.th. oprezno, z oklevanjem kaj narediti
once bit twice shy kdor se enkrat opari, še se mrzle vode boji
2. samostalnik
plašljivost (konja)
3. neprehodni glagol
plašiti se, odskočiti (o konju)
figurativno umakniti se nazaj, ustrašiti se
to shy at s.th. bati se česa, oplašiti se, ustrašiti se česa
to shy off preplašiti - sīgnum (stlat. sei(n)gnom) -ī, n (domnevno etim. povezan s secāre; po drugih (starejših) razlagah iz kor. *sequ̯- videti, kazati = dati videti, naznanjati, reči; prim. in-quam in stlat. īn-seque; prim. tudi CIL I2 388)
I.
1. (vrezano, vrisano, včrtano, vžgano ipd.) znamenje, znak, vrèz, vrezína, zaréza, vtís(k): iaculo mihi vulnera fecit: signa vides, apparet adhuc vetus inde cicatrix O., pecori signum imprimere (vžgati) V., incomptis allinet atrum traverso calamo signum H. črto, sequi signa pedum O. ali nulla ad speluncam signa ferebant V. koraki, stopinje, stope, imponere fronti immortale signum (sc. crucis) Lact., crucis signum impingere in labris Hier. narediti križ na ustnicah (čez ustnice), prekrižati ustnice; metaf. znamenje (po katerem se kaj (s)pozna), znak, priznák, značilnost, obeležje, starejše belèg: Corn. idr., ut signa indicant, hi coniecere verba inter sese acrius Afr. ap. Non., num eius color pudoris signum usquam indicat? Ter., ut eum adducam et signa ostendam haec (sc. crepundia) Ter., quae adsolent quaeque oportet signa esse ad salutem Ter., signum est, quod sub sensum aliquem cadit et quiddam significat, quod ex ipso profectum videtur Ci., si signa et notas ostenderem locorum Ci., ad prima ac dubia signa veris L., signum libidinis, luxuriae N., videt ire iuvencam nullum servitii signum gerentem O. = jarma, morborum … te signa docebo V., multa signa dederat, quam ob rem responsurus non videretur Ci., laesi dat signa rubore pudoris O., parva dare mutato signa colore Pr. na obrazu kazati znamenja notranje žalosti, signa mortis dare Lucr., signa doloris ostendere Ci., signa timoris mittere C. kazati, loqui nutu et signis, dicere aliquid signo O., dicam signa tibi, tu condita mente teneto V., ponere signa novis praeceptis H. nove nauke z znamenji (= mnemonično) vtisniti si v glavo, rem aliquam signis colligere Q., scutum illud signi gratiā positum Q.
2. occ.
a) znamenje (dano, da naj se kaj stori ali opusti), znak: oculis mihi signum dedit, ne se appellarem Pl., ego ero post principia; inde omnibus signum dabo Ter. signum dare cantandi Ci.; poseb. pri dirkah v cirkusu od pretorja ali konzula z zastavo (mappa) dano znamenje, da naj se vozovi spustijo v dirko: signum mittere Enn., signum dare mittendis quadrigis L.; kot voj. t.t. α) signum proponere L. natakniti (razviti, razobesiti) znamenje za bitko (= rdečo zastavo) (sc. nad vojskovodjevim šotorom), belli signum ab arce efferre V. na gradu razviti znamenje vojne (= rdečo zastavo). β) (še pogosteje) na vojskovodjevo povelje s kakim trobilom (rogom, trobento, trombo, trobo) dano znamenje, znak: audit … signa sequentum V., signum accipere S. znamenja, rogove, nostri acriter in hostem signo dato impetum fecerunt C., milites Iugurthini signo dato castra hostium invadunt S., cohorti suae … dat signum, ut, quem suorum fugientem viderint, pro hoste habeant L., signum accipere S., exspectant signum intenti V., signum tubā dare Ci., C., S., dare signum proelii committendi C., dare signum recipiendi C. ali receptui signum dare L., Cu., Auct. b. Alx. ali signo in receptum dato Amm. znamenje za umik (na umik, k umiku), signum proelii exposcere C., signa, quae receptui canunt Ci. rogovi, ki dajejo znamenje za umik, signa canere (= canebant) S. rogovi so zveneli, rogovi so se oglašali (glasili), signa canere iubet S. da naj zazvenijo rogovi, naj rogovi dajo znamenje za spopad, institutum est, ut signa undique concinerent C., ubi signa concinuissent L. ko bodo zazvenela znamenja, ko bodo rogovi dali znamenje za napad.
b) vojaško geslo, parola: cedo signum Pl., classica iamque sonant; it bello tessera signum V., tacitum dat tessera signum Sil., signum poscere Suet. zahtevati, hoteti vedeti, signum more militiae excubanti tribuno dedit „Optimae matris“ T. ali signum excubanti tribuno dedit „Optimam matrem“ Suet. geslo „najboljša mati“, signum patenti „Priapum“ aut „Venerem“ dare Suet. geslo „Priap“ ali „Venera“, signo „Felicitatis“ dato Auct. b. Afr. geslo „Sreča“; metaf.: tu illam (sc. virtutem) iubes signum petere Sen. ph. = da bodi (naj bo) podložna višjemu.
c) α) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor, (legijski) orel večjih vojaških oddelkov (legij idr.): signa militaria C., L., H., Col., Plin., signa legionum fulgentia L., signo amisso C., ante signa militibus praegredi L., militare sub signis L., templis Parthorum signa refigit H., defigunt vallo infelicia signa Sil., signa nunc resistentia deseruntur ab antesignanis, nunc inter suos manipulos recipiuntur L., at infestis prope signis inferuntur Galli [in] M. Fonteium Ci., et centum puer artium late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H. = bo v tvoji službi čast delal tvojim zastavam, bo v tvoji službi širil tvojo oblast. Rekla: signa sequi S., L. v urejenih vrstah korakati; signa subsequi C. iti za znamenji (zastavami, praporji), slediti znamenjem (zastavam, praporjem); non signa, non ordines servare S., Veg. ne držati se niti zastav niti redov; signa relinquere S. L. ali ab signis discedere C., L., Front. ali dilabi ab signis L. zapustiti znamenja (zastave, praporje), pobegniti, uskočiti; signa ferre C., L. ali movere (e castris) L. ali tollere C., L. epit., Auct. b. Alx. dvigniti (dvigati) se, pripraviti (pripravljati) se na odhod, odriniti (odrivati) = signa vellere L., V. ali convellere L. ali revellere Lucan. = zastave izdreti (izdirati) iz zemlje = pripraviti (pripravljati) se na odhod; signa ferre in hostem L. iti (stopati, korakati, pomikati se) proti sovražniku; signa constituere C., zastave zasaditi v zemljo = ustaviti se, ukazati (veleti) ustaviti se; signa conferre zastave postaviti skupaj, zastave združiti na enem mestu, strniti se, zgrniti se, zbrati se: Ci., L., signis collatis V. strnjeni za (na) boj, signa conferre ad aliquem L. združiti (strniti) se s kom, pridružiti se komu; toda signa conferre cum aliquo ali in aliquem spoprije(ma)ti se s kom, spopasti (spopadati) se s kom, sprije(ma)ti se s kom, napasti (napadati) koga: cum Alexandrinis Ci., cum hoste L., in laevum cornu L.; od tod collatis signis certare (dimicare) L. ali superare hostem Ci. v pravi (redni) bitki; pren. = spustiti (spuščati) se s kom v prepir, zače(nja)ti prepir s kom: Ci. ep., nunc nos conlatis signis depugnabimus Pl.; signa inferre pomakniti (pomikati) se naprej v napad, napasti (napadati): infesta patriae signa a Brundisio inferebat Ci., milites signa inferre iussit C., iubet signa inferri consul L., ipse redintegrato clamore infert acrius signa L., inferre signa portae (dat.), trepidantibus L. ali dictator dextro cornu adversus Faliscos, sinistro contra Veientem Capitolinus Quinctius intulit signa L. ali in hostes C. pomakniti (pomikati) se proti komu, iti proti komu, iti nad koga, napasti (napadati) koga, eo signa inferri Caesar … iubebat C.; signa proferre L. naprej korakati, naprej se pomakniti (pomikati); signa reffere L. umakniti (umikati) se; toda: aspice … referentem signa Camillum V. vračajočega (rimska) bojna znamenja (ki so jih Galci zaplenili v bitki ob Aliji); signa transferre ali circumagere L. obrniti se; signa vertere (po nekaterih izdajah obvertere) in aliquem L. obrniti se proti komu; signa convertere obrniti se: L. ali zaviti, skreniti, zakreniti: C.; signa habere L. taboriti; signa figere ali locare Amm. utaboriti se; sub signis ducere legiones Pl., Ci. ep. ali urbem intrare sub signis L. v urejenih vrstah, quingenti Pannonii, nondum sub signis T. (še) neurejena tolpa; ad signa convenire C. hiteti k zbirališčem. β) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor manjših vojaških enot (kohort, manip(u)lov) (naspr. aquila legijski orel): Varr., Amm., cum signa militaria, cum aquilam illam argenteam, cui ille etiam sacrarium scelerum domi suae fecerat, scirem esse praemissam Ci., circumdatum aquilis signisque in tribunal ferunt T., aquilae certe ac signa, pulverulenta illa et cuspidibus horrida, unguuntur festis diebus Plin., aquilas et signa Romana … adoravit Suet.; od tod meton. enota, krdelo, četa, kohorta, manipel (manipul) idr.: Auct. b. Hisp., octo cohortīs in fronte constituit, reliquarum signa in subsidio artius conlocat S., terror … signa primo Latinorum turbavit L., signa ordinesque turbarunt L., ad prima signa L. pri prvem vodu, ante signa L. pred vodom, post signa L. za vodom, cum unius signi militibus pergit ire ad urbem L.
d) znamenje prihodnjega (prihodnosti), predznamenje, napoved, svarilo: Cels., Amm. idr., obiecto signo … ne committeret proelium Ci., medici signa habent ex venis Ci., haec ante exitium primis dant signa diebus V., Tellus et Iuno dant signum: fulsere ignes V., nobis prospera signa dedit O.
e) znamenja = dokazni razlog, dokazilo, dokaz: de ea re signa atque argumenta paucis verbis eloquar Pl., signa omni luce clariora Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci., signa falsi accusatoris Cu., signa rerum Q. stvarni dokazi (naspr. argumenta razlogi); hoc (quod) signum est ali nam. tega hoc (id) signi est (erit), oboje pogosto z ACI to (kar) je (bo) v dokaz, kar rabi (bo rabilo) v (kot) dokaz (dokazilo), kar dokazuje: magnum hoc quoque signum est dominam esse extra noxiam Ter., quod est signum aut nullam umquam inter eos querimoniam intercessisse aut … N., quae signa sunt omnia non mediocri quodam consilio naturam mundi administrari Ci., hoc signi erit, ubi calx cocta erit: summos lapides coactos esse oportebit Ca., hoc est signi: ubi primum poterit, se illim subducet scio Ter., id erit signi me invitum facere Ci.; tako tudi: quid signi? Ci., nil tamen est signi mixtas potuisse creari inter se pecudes compactaque membra animantum Lucr. —
II.
1. podoba, upodobitev, poseb. božanska, kip: signa domi pro supellectile statuere Ci. ap. Prisc., signum in fano Veneris Pl., signum pictum pulchre Pl. lepa slika, ut enim pictores et ii, qui signa fabricantur Ci. in kiparji, nego in Sicilia tota … fuisse … signum ullum aëneum, marmoreum, eburneum Ci., equus ante signum Iovis Satoris concidit Ci., nam domum aut villam exstruere eam signis aulaeis alieisque operibus exornare S. fr., signum Minervae L., signa patriorum deorum O., surgere signa solent O. podobe na gledaliških zastorih, aspera signis pocula V. z reliefnimi (vzboklimi) podobami, crater impressus signis V., pallam signis auroque rigentem et circumtextum croceo velamen acantho V. štrleča (strčeča) od zlatih podob, prevezena z zlatimi podobami, z izvezenimi zlatimi podobami, aënea signa H., aëna signa Lucr., statuas, signa, picturas commendet Plin. iun.
2. occ.
a) pečatna podoba, grb: est vero … notum quidem signum, imago avi tui Ci., litteras publico signo obsignare Ci. z državnim grbom; meton. pečat: litterae integris signis Ci., tabulae maximae signis hominum nobilium consignantur Ci., et signo laeso non insanire lagoenae H., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., impressis signis pacta conventaque custodire Sen. ph., volumen, quod sub signo habeo Ci. ep., signum (sc. epistulae) detraxit N., signum adulterinum L.
b) metaf. nebeško znamenje, ozvezdje, zvezda: signa omnia stellaeque Ci., signorum ortus et obitus Ci., signorum ortus speculamur et obitus V., tum Noctem Noctisque orientia signa Idaeumque Iovem Phrygiamque ex ordine matrem invocat V., taciturna noctis signa H., si luna defecisset in signo Leonis Ci. v znamenju leva, signum brumale Ci. „zimsko znamenje“ = znamenje (ozvezdje) kozoroga, signum pluviale capellae O., cum sol duodena peregit signa O. živalski krog, zodiak, zverokrog, caeli subter labentia signa Lucr., astrorum micantium splendentia signa Lact. - silence1 [sáiləns] samostalnik
tišina, mir; molk, molčečnost; pozaba, pozabljenje; brezšumno delovanje motorja
silence! tišina! mir!
in silence v tišini; molče
to break silence prekiniti tišino (molk), spregovoriti
silence gives consent kdor molči, odobrava (soglaša)
to keep (to observe) silence molčati; ne izdati
to pass into silence priti, pasti v pozabo
to pass over in silence figurativno iti molčé preko, preiti molče
to put to silence pripraviti, prisiliti k molku, utišati (koga) (zlasti z argumenti v diskusiji)
to wrap o.s. in silence zaviti se v molk
speech is silver, but silence is golden govoriti je srebro, molčati pa zlato - silence [silɑ̃s] masculin molk, tišina; mir; molčanje, molčečnost; musique pavza
en silence molčé
(faites) silence! mir! tišina!
silence! on tourne! (film) tišina! snemamo!
silence de mort mrtvaška tišina
minute féminin de silence minuta tišine (za počastitev umrlih)
garder, observer le silence molčati
imposer silence zahtevati tišino, mir
passer sous silence molče iti prek česa, zamolčati
réduire, condamner quelqu'un au silence pripraviti koga k molku, utišati ga, jezik mu zavezati
rompre le silence prekiniti tišino, molk
la révolte a été préparée dans le silence upor so pripravili skrivaj
la parole est d'argent et le silence est d'or (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato - silencio moški spol molk, molčanje, molčečnost; tišina, mir; pavza; dušilnik; izpušna cev
silencio de la muerte mrtvaška tišina
silencio sepulcral grobna tišina
guardar silencio molčati
pasar en silencio molče iti preko, ne omeniti
romper el silencio prekiniti tišino, začeti govoriti - sillage [sijaž] masculin, marine brazda (za ladjo); vožnja; figuré sled; minéralogie, mines plast
marcher dans, suivre le sillage de quelqu'un iti po stopinjah kake osebe - sink*2 [siŋk]
1. neprehodni glagol
(po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti (into v)
slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati
2. prehodni glagol
potopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčati
sink or swim! ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!
here goes, sink or swim zdaj gre za biti ali ne biti
to sink beneath the burden kloniti, zrušiti se pod bremenom
her cheeks have sunk lica so ji upadla
to sink all considerations na nič se ne ozirati, iti prek vsega
the dagger sank in to the hilt bodalo se je zadrlo do držaja
to sink a die izrezati žig
to sink one's differences odložiti ali poravnati svoje spore
the dye sinks barva se vpija
he sank in my estimation padel je v mojih očeh (moji cenitvi)
this event sank into my mind (memory) ta dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin
to sink an important fact zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvo
to sink into the grave zgruditi se v grob, umreti
this ground sinks little by little ta tla se polagoma ugrezajo
she sank her head in her hands povesila je glavo v roke
to sink one's individuality ne poudarjati svoje osebnosti
to sink into insignifcance postati nepomemben
to sink one's own interests pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičen
to sink on one's knees spustiti se (pasti) na kolena
the light is sinking svetloba pojema
the old man is sinking rapidly starček rapidno slabi, hira
to sink money vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem poslu
to sink one's money in a life annuity naložiti svoj denar v dosmrtno rento
to sink into oblivion (poverty) pasti (priti) v pozabo (v revščino)
to sink an oil-well izvrtati petrolejski vrelec
to sink a post zabiti drog v zemljo
to sink the prices znižati cene
to sink a ship potopiti ladjo
to sink the shop ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklic
to sink into a deep sleep pogrezniti se v globoko spanje
his spirits sank pogum mu je upadel
the stain has sunk in madež je globoko prodrl
the storm is sinking vihar ponehuje
the sun sank below the horizon sonce je utonilo (zašlo) pod obzorje
to sink one's title prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv)
to sink one's voice znižati svoj glas - Sinn, der,
1. (-/e/s, -e) čut; (Sinnesorgan) čutilo; Sinne, pl , ([Bewußtsein] Bewusstsein) zavest, (geschlechtliches Empfinden/Verlangen) čuti, čutnost
2. (-/e/s, ohne Plural) (Gefühl für etwas, Sinngehalt) smisel (für za); (Bedeutung) pomen (übertragen prenesen); (Drehrichtung) Technik smer; sechster Sinn šesti čut, figurativ poseben občutek (für za) ; Sinn haben imeti smisel, biti smiseln; keinen Sinn haben ne biti smiseln; einen Sinn geben osmišljati, osmisliti; anderes Sinnes werden premisliti si; eines Sinnes sein biti istega mnenja (z), soglašati (z); jemandem steht der Sinn (nicht) nach etwas (komu) je/ni do (česa); etwas ergibt einen/keinen Sinn (kaj) ima smisel/nima nobenega smisla; seine fünf Sinne beisammen haben biti pri sebi/pri pravi pameti; seine fünf Sinne zusammenhalten biti zbran;
aus: nicht aus dem Sinn gehen/kommen ne iti iz misli; sich aus dem Sinn schlagen etwas izbiti si iz glave; aus dem Sinn verlieren pozabiti (na);
bei: bei Sinnen pri pravi (pameti);
durch: durch den Sinn gehen/schießen prešiniti (koga);
im: im Sinne des Paragraphen: v smislu; im strengsten Sinne v ozkem pomenu besede; im Sinn haben etwas imeti namen, imeti v mislih, načrtovati; nichts im Sinn haben mit ne imeti smisla za;
in: in den Sinn kommen priti na misel; in jemandes Sinn sein biti po (čigavem) okusu; in jemandes Sinne handeln ravnati, kot bi si bil (kdo) želel; es will mir nicht in den Sinn gehen ne morem razumeti;
ohne: ohne Sinn und Verstand brezglavo;
von: von Sinnen sein biti ob pamet; der langen Rede kurzer Sinn na kratko povedano - skin1 [skin] samostalnik
(človeška) koža
anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
sleng pivo
sleng konj, kljuse
hudomušno fant
sleng lopov, slepar
botanika kožica, luščina, lupina; površina
navtika lesena ali železna obloga
skin of an orange oranžna lupina
chapped (rough) skin razpokana koža
(un)dressed skin (ne)strojena koža
the inner skin notranja plast kože
the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
wet to the skin do kože premočen
with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
to be in bad skin figurativno biti slabe volje
he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
he has a thin skin on je občutljiv
to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji - skòk (skóka) m
1. salto; balzo:
skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
skok naprej, vstran salto avanti, scarto
v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino
2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
skoki cen gli sbalzi dei prezzi
reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
šport. smrtni skok salto mortale
smučarski skok salto con gli sci
skok čez konja salto della cavallina
skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
skok s palico salto con l'asta
skok v vodo tuffo
skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
um. pasji skok ornamento a spirale - skozi1 [ó]
1. krajevni prislov: hindurch
po sredi skozi querdurch
2. časovni prislov: durchaus, die ganze Zeit, immerfort
3. z glagoli: durch-, hindurch- (čofniti durch etwas durchplumpsen, čutiti durch etwas durchfühlen, drveti/zdrveti durch etwas durchjagen, hiteti etwas durcheilen, iti hindurchtreten, hindurchgehen, kapljati durchtropfen, korakati durchmarschieren, pasti durchfallen, preriniti se skozi sich durchzwängen/hindurchzwängen, prodreti durchkommen, prodreti (etwas) durchbrechen, sich durcharbeiten durch, teči (etwas) durchfließen, durch (etwas) hindurchfließen)