Franja

platinage [-tinaž] masculin oblaganje s platino; obloga iz platine

plâtrage [plɑtraž] masculin prevleka z mavcem; izboljšanje travnikov z mavcem; izdelek iz mavca; figuré, familier šušmarstvo, šušmarsko delo

plâtre [plɑtrə] masculin (žgan) mavec, gips, sadra; izdelek iz mavca, mavčni odlitek, kip iz mavca; familier bela šminka; vulgairement denar; pluriel štuk

de plâtre (figuré) glinast, votel, šibek
battre comme plâtre pošteno pretepsti
essuyer les plâtres kot prvi stanovati v novem stanovanju
être dans le plâtre biti v mavcu
mettre un bras cassé dans le plâtre (médecine) dati zlomljeno roko v mavec

Plattenbelag, der, talna obloga iz ploščic

plébéien, ne [plebejɛ̃, ɛn] adjectif plebejski, ljudski; masculin človek iz ljudstva, plebejec

plēbēius 3 (plēbs)

1. iz navadnega (preprostega, revnega) ljudstva, drhali (gen.), sodrge (gen.), plebejski: T., Iuv. idr., homo, familiae Ci., consul, leges, virgo, magistratus, caenum, aedilitas, certamina L., Pudicitia (pooseb.) L., ludi plebeii L. plebejske igre, ki so jih v Rimu vsako leto prirejali plebejski edili, chorus O., stirps Stat.; subst.
a) plēbēius -ī, m, (naspr. patricius), pl. plēbēiī in plebēī (naspr. patricii, patres) neplemenitnik, neplemič, neplemenitaš, plebejec: Petr., palam muttire plebeio piaculum est Enn., pauperem plebeium atque proletarium Ca., cum his plebeios esse coniunctos Ci., adoptatum patricium a plebeio Ci. ep., rogationem tulit … ut plebeii magistratus fierent L., ut e plebeiis pateret summus honos L., dummodo ne quis in plebeio operis publici poenam … excedat Ulp. (Dig.).
b) plēbēia -ae, f neplemenitnica, neplemkinja, neplemenitašinja, plebejka (naspr. patricia): si plebeiam patricius duxerit L.

2. plebejski, navaden, preprost, plebsu (plebejcem, navadnemu ljudstvu) pripadajoč, za plebs (plebejce, navadno ljudstvo) značilen (tipičen) ali primeren, ljudski, prostaški, vulgaren, tudi navaden, nizek, skromen, prav nič poseben, neznaten, nepomemben, vsakdanji, povprečen: sermo Ci., philosophi Ci., purpura plebeia ac paene fusca Ci., praetorium Ci., vestis Lucr., plebeii sanguinis pulli Col., semen Col. (o čebelah), ira, beneficium, panis Sen. ph., domus Sen. tr., vinum, gemma, charta Plin., beta Pers., sanguis, iura Stat., Venus Mart., verbum Gell., humanitas Ap., at albus anser et pictis anas involuta pennis plebeium sapit Petr.

plètara ž
1. pletenjača, iz protja spletena koča
2. pletenka: pije kriomice rakiju iz -e
3. pletena košarica: od šiblja ispletena korpa, pletara za nošenje životnih namirnica
4. zgod. iz šibja spletena brana: orao je drvenim plugom i drljao drljačom -om

pletàrica ž
1. pletarka, ženska, ki plete
2. pletenjača, iz protja spletena koča: u donjem kraju bejaše jedna pletarica, a u njoj ciganski viganj

Pleurōn -ōnis, f (Πλευρών) Plévron, mesto v Ajtoliji: O., Plin., Stat., Sil. — Od tod adj. Pleurōnius 3 plévronski, iz Plévrona: Acmon O.; subst. Pleurōnia -ae, f Plevrónija = plévronsko obmestje, plévronsko okrožje, področje Plévrona: Aus.

pljȕnūtī -ā -ō
1. izpljunjen
2. ekspr. na las podoben, kot izrezan iz: ovo je dijete pljunuti otac; da je Alagu samo nagaraviti, bio bi pljunuti Arapin

plȍška ž gastr. polpeta iz testa, krompirja

plumbum -ī, n (morda enako kakor gr. μόλιβος, μόλυβδος, μόλιβδος, rodoško περιβολιβδῶσαι, epidavrsko βόλιμος izpos. neznanega sredozemsko-iberskega izvora)

1. svinec: Cat., Lucr., V., O., L. idr., dolia plumbo vincire Ca., liquidum H., nigrum Plin. svinec, album C., Plin. ali candidum Plin. kositer, cin, glandes liventis plumbi V., decem librae plumbi Lamp.

2. meton. svinčene stvari, izdelki iz svinca
a) svinčenka, svinčeni izstrelek, „želod“: plumbum funda iacit O.
b) svinčeni gumbi, svinčene kroglice, svinčeni všitki na borilni rokavici (borilnem jermenu, cestu, caestus): terga boum plumbo insuto rigebant V.
c) bič s svinčeno kroglico (svinčenko): Prud.
d) svinčena cev: aqua rumpit plumbum H.
e) svinčnik: membrana plumbo directa (začrtana) Cat.

3. metaf. plúmb, svinec neka očesna okvara: hac commanducata si oculus subinde lingatur, plumbum, quod est genus vitii, ex oculo tollitur Plin.

plumer [plüme] verbe transitif (o)skubsti (tudi figuré); figuré vleči komu denar iz žepa

se plumer (populaire) iti v posteljo
il s'est fait plumer oskubli so ga

plūrālis -e (plūs) množinski, številen, mnóžen

1. iz več oseb ali stvari sestoječ: pluralem facitis deitatem Arn.

2. occ.
a) kot jur. t.t. v množini spisan (napisan, sestavljen, povedan, izgovorjen, podan): elocutio testium, sermo Icti.
b) kot gram. t.t. množinski, množine (gen.), pluralen, plurala (gen.; naspr. singularis): genetivus, numerus Q., casus Icti.; subst. plūrālis -is, m (sc. numerus) množina, plural: Q.; plūrālia -ium, n (sc. nomina) v množini (pluralu) stoječa imena, množinski samostalniki: Q. — Od tod adv. plūrāliter

1. kot jur. t.t. v množini: pluraliter nuncupare Cod. I.

2. kot gram. t.t. v množini, množinsko, v pluralu, pluralno (naspr. singulariter v ednini, edninsko, v singularu, singularno): Sen. ph. idr.

Plüschtier, das, igrača iz pliša

plȕtan -tna -o pluten, plutov, iz plutovine: -i zapušač

pochette [pɔšɛt] féminin, vieilli žepek; robček za žepek; vrečica iz blaga ali papirja; vrsta lovske, ribiške mreže

pochette de compas etui za risalno orodje
pochette-surprise vrečica z bonboni in kakim nepričakovanim predmetom (darilom)

pocúkniti -em
1. povući, potegnuti: pocukniti za rokav
2. povući iz boce: rad ga pocukne

podežélen -lna -o i podežélski -a -o provincijski, provincijalan, ladanjski, iz unutrašnjosti: podeželen zdravnik
seoski liječnik (leč-), seoski ljekar (lek-), ljekar iz unutrašnjosti

pofúliti -im ekspr.
1. zdipiti, ukrasti, drgnuti
2. pofuliti jo iz družbe strugnuti, pobjeći (-be-) iz društva