Franja

véčnost eternity; perpetuity

že cela véčnost je, da... it is ages since...
celo véčnost te nisem videl I haven't seen you for ages (ali for a month of Sundays)

vedere^*

A) v. tr. (pres. vedo)

1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se

2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej

3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo

4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

6. opaziti, opažati

7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno

8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem

9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

1. videti, gledati se

2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

3. pren. videti se, prepoznati se

C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

Č) m

1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč

2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče

3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati

4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

vegetus 3 (vegēre)

1. (telesno) čil, čvrst, krepek (krepak), gibek (gibak), živ, živahen, svež, buden: Col., Plin., Ap., Val. Max., Suet. idr., fessi cum recentibus ac vegetis pugnabant L., vegetus ad munia surgit H., homo Ci., te vegetum siste Ci. ep.

2. metaf. (o duhu in drugih abstr.) čil, živ, živahen: mens Ci., ingenium L., vegetioris esse ingenii Val. Max., consilium Val. Max., libertas Sen. tr., gustus Aus. rezek, oster, pikanten, color vegetissimus Plin.

vehemēns, pesn. tudi vēmens (H., Cat., Lucr.) -entis, abl. -ī, pesn. tudi -e, adv. vehementer, (vehere = „pripeljavajoč se“)

1. silen, strasten, ognjevit, ognjen, vnet, razvnet, zagret, razgret, silovit, divji, hud, buren, veheménten, starejše ljut ipd. (naspr. lenis): Ter., Gell. idr., nimium es vehemens feroxque naturā Ci., persona vehemens et acris Ci., accusator Ci., orator parum vehemens Ci. razvnet, ingenium L., voluntates S., vehementer agere Ci., me vehementer accusant Ci., ingemuisse vehementius Ci., se vehementissime exercere in aliquā re C., vehemens in agendo Ci., paterone esse in eos vehemens? Ci., se vehementem praebere in aliquem Ci., vehementer invehi in aliquem Ci., vehemens lupus H., canis Ph.; z loc.: vehemens animi Aur.; analogija: operā vehemente H. vsiljivo.

2. odločen, krepek (krepak), krepkoben, strog: habemus senatūs consultum in te vehemens et grave Ci., iudicium, litterae Ci., quis tam vehementer de salute suā contendit? Ci.

3. metaf. silen, močen (močan), krepek (krepak), trden, velik, hud, buren, znaten, učinkovit: Cu., Auct. b. Hisp., Col., Plin. idr., volnus Ci., magnum ac vehemens (burna) bellum Ci., fuga Hirt. vihrast, Iuppiter Optimus Maximus, cuius nutu et arbitrio caelum, terra maria que reguntur, saepe ventis vehementioribus L. močnejšimi, vehementior somnus L. trdnejše, id vehemens ad sanguinem supprimendum est Cels. odlično sredstvo za ustavljanje krvi; adv. vehementer zelo, silno, močno, krepko, odločno, hudo, živo, znatno, vneto, vehementno, vroče, skrajno, nadvse: vehementer gaudere, laetari, delectari, gratulari, admirari, desiderare, timere, errare Ci., haec vehementius tum colebantur Ci., eo vehementius niti S., vehementissime displicet Ci.; pri adj. (stopnjujoč): Pl., Auct. b. Hisp., Corn. idr., vehementer carus S., vehementer arduus, moderatus, utilis Ci.; pri adv.: vehementer adhuc egit severe Ci. ep.

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

vel (po svojem nastanku gre za imp. glag. velle „hoti, voli, izberi si to ali ono“, „vzemi, kar hočeš“; prim. sl. li (iz kor. *u̯el- hoteti))

I. conj. (ne izključuje kakor aut, ampak enači, vzporeja, daje na izbiro)

1. postavljena enkrat = ali, ali tudi: Plin., C., V. idr., eius modi coniunctionem tectorum oppidum vel urbem appellaverunt Ci., tantus te stupor oppressit vel, ut verius dicam (ali bolje rečeno), tantus furor Ci.; drugi člen okrepljen z etiam (vero etiam, omnino): laudanda est vel etiam amanda vicinitas Ci.; celo: studium tuum vel etiam, si vis, existimatio Ci.; če pri drugem členu dodamo še potius, z njim prvi člen okarakteriziramo kot manj primeren in ga popravimo: post obitum vel potius excessum Romuli Ci. (ker je bil Romul vzet v nebo, izraz obitus ni ravno primeren)

2. stavljena dvakrat ali večkrat = ali … ali ( … ali … ), bodisi … bodisi ( … bodisi … ), in … in ( … in … ), deloma … deloma ( … deloma … ): Pl., C. idr., animus vel bello vel paci paratus L., vel dignitas hominis vel honoris amplitudo Ci., oraculi sortem vel elusit vel implevit Cu., ad usum vitae vel etiam ad ipsam rem publicam conferre debemus Ci., summa vel humanitatis vel dementiae vel misericordiae tuae Ci.; veččlenska naštevanja razpadajo v dvočlenske skupine nasprotij: sed ego cur non adsum vel spectator laudum tuarum vel particeps vel socius vel minister consiliorum? Ci. ep.; pesn.: pariter pietate vel armis egregius V. —

II. adv.

1. (poudarjajoč) tudi, celo, in: Pl., Ter., H., Cu. idr., vel regnum malo quam liberum populum Ci., cum se vel principes eius consilii fore profiterentur C., unum vel adversus omnes satis esse L., vel Priamo miseranda manus V., nunc miseranda vel hosti O.

2. (pri superl. okrepi) pač, bržda, najbrž, kajpada, kakopak: Luc. ap. Non., N., Q. idr., huius domus est vel optima Messanae Ci. pač najlepša, vel maxima auctoritas L., vel maxime Ci. pač najbolj, prav posebej, zelo.

3. (poudarja posamezen ali poseben primer) posebej, posebno, zlasti, predvsem: vel hic Pamphilus iurabat quotiens Bacchidi Ter., est tibi ex eis ipsis qui adsunt bella copia, vel ut (v novejših izdajah velut) a te ipso ordiare' Ci. posebej če začneš pri samem sebi; včasih = na primer: vel quasi egomet Pl. kot npr. jaz, ita scitote esse cetera, vel quod ait Lucceius Ci.

Opomba: Aut … vel ali, vel … aut = vel … vel je pesn. in poklas.; sicer najdemo aut … vel in vel … aut tudi v klas. prozi, celo pri Ci., a le tako, da si aut in vel ne ustrezata.

veljáti valoir, être valable, avoir de la valeur ; (stati) coûter ; (zakon) être en vigueur

veljati za passer pour, s'appliquer à, s'adresser à, concerner quelqu'un
to velja tebi cela s'adresse à toi (ali te regarde, te concerne)
ta listek (vozovnica) velja en mesec ce billet est valable un mois
veljati malo (veliko) valoir peu (beaucoup), avoir peu (beaucoup) de valeur
njegova beseda veliko velja sa parole fait autorité (ali a de la valeur, a du poids)
to ne velja! (pri igri) cela ne compte pas!, ce n'est pas de jeu!
naj velja, kar hoče coûte que coûte, à tout prix, (starinsko) vaille que vaille
začeti veljati (o zakonu) entrer en vigueur
velja! d'accord!, c'est convenu!, j'y consens!

vellicō -ārē -āvī -ātum (intens. k vellere)

1. puliti, „pukati“, „pipati“, skubsti, skubiti, izdirati, puliti lase, vleči za lase, ščipati: Varr., P. F. idr., ea (sc. cornix) volturios duo vicissim vellicat Pl. pipa = ima za norca, vleče za nos, puer a paedagogo se vellicari respondit Q. Klas. le

2. metaf.
a) z besedami ščipati = obirati, opravljati, obrekovati, ogovarjati, prerešetavati, zabavljati čez koga, grdíti, slabo, grdo govoriti o kom, v nič dajati, (z)manjšati, zmanjševati: Sen. ph., Gell. idr., aliquem Pl., in circulis vellicant Ci., absentem H.
b) grdo ravnati s kom, trpinčiti koga, žaliti koga, prizade(va)ti koga (iz ljubosumnosti, z ljubosumnostjo): nec mihi tam duris insultet moribus et te vellicet Pr.
c) spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): animum, aliquem Sen. ph.

vēlō -āre -āvī -ātum (vēlum 2.)

1. ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), pokri(va)ti, zakri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati), ovi(ja)ti: Pl., H., Cat., Sen. ph., Aus. idr., velatus pennis, Delius nebulā velatus O., togā velatus L., capite velato Ci., L., Q., velatā manu Col. z rokavicami (napr. nudā manu), cornua velatarum obvertimus antemnarum V. z jadri opremljenih jadrnic, prunam velante favillā O., torum vestibus velare O., et pecudum fulvis velatur (sc. gens) corpora saetis V.; subst. gerundiv velanda corporis Plin. iun. sram = spolovila.

2. occ.
a) obleči (oblačiti): Cu., H., Tib. idr., velatus veste, amictu, tunicā O., nec te purpureo velent vaccinia fuco O. ne bodi oblečena v obleko, škrlatno pobarvano z brusnicami.
b) accēnsī vēlātī (voj. t.t.) lahko oblečeni: Ci. (gl. accēnsus).
c) ovi(ja)ti, oplesti (opletati), obda(ja)ti, (o)krasiti, (o)kinčati, (o)venčati: caput velatum filo (z obvezo) L., velare tempora myrto V. ali vittis O., velatus tempora (gr. acc.) vittā O., velāre delubra fronde V., Palatia sertis O., velata frondibus hasta O., oratores velati ramis oleae V.

3. metaf. prikri(va)ti, zakri(va)ti, skri(va)ti za čim, s čim: Sen. tr., Plin. iun. idr., odium fallacibus blanditis T., simulatione amoris primas adulescentis cupidines T. — Od tod adv. pt. pf. vēlātō na skrivnem, skrivaj, v temi, v t(e)mini: Tert.

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

2. occ.
a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

3. metaf.
a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.

venerō² -āre (venus2 -eris)

1. = veneror (po)častiti: Pl.; pass. veneror Ap., Ambr.; pt. pf. veneratus: Ap., Amm.

2. metaf. spoštljivo prositi: venero te, ne … Pl.

veneror -ārī -ātus sum (venus2 -eris)

1. pobožno (po)častiti, moliti: Val. Max., Lact. idr., deos sancte Ci., lapidem pro deo Ci., deos bubus H., Herculis simulacrum venerari et osculari Ci., non eos in deorum numero venerandos a nobis putatis? Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: venerata Ceres H. ali Sibylla V.

2. metaf.
a) izkazati (izkazovati) komu čast ali spoštovanje, (po)častiti koga, spoštljivo pozdraviti (pozdravljati) koga, spoštljivo se pokloniti (poklanjati) komu: Tib., Val. Max., Suet. idr., regem N., Augustum H., amicos O., coetum illum manu T., aquilam, bustum Ci., memoriam alicuius T., veterum virorum scripta O.; adj. gerundiv venerandus 3 častivreden, spoštovanja vreden, častitljiv: O., Eutr. idr., amicus H., eadem (sc. Fannia) Plin. iun.; z gen.: curae, sceptri Sil.; adv. pt. pr. veneranter časteč, s spoštovanjem: Tert.
b) spoštljivo prositi, moleč klicati, rotiti: venerans me, ut servarem Pl., te, Iuppiter optime maxime, te, Quirine, precor venerorque, ut ne … sinatis T. prosim v sveti molitvi; z notranjim obj.: nihil horum veneror H. ne prošnjam, deos multa venerari Caecina in Ci. ep.

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

ver* videti, pogledati, pregledati, preiskati; zaznati, spoznati, opaziti; obiskati; pravo obravnavati

ver una causa obravnavati pravdo
ver las estrellas (pop) vse zvezde videti (od bolečine)
no lo veré yo en mi vida tega ne bom več doživel
lo creo como si lo viera (fig) to verjamem na besedo
hacer ver, dar a ver dati videti, pokazati
ver venir videti prihajati, pričakovati kaj; paziti na, na preži biti
verlas venir kartati
¡te veo (ver)! že vem, kam meriš! sem te že spregledal!
tener que ver con imeti zvezo (posla) z
no tiene nada que ver (con ello) to nima s tem nobene zveze! nič za to!
modo de ver stališče, vidik; pojmovanje
¡a ver! da vidimo! pokazati, prosim!; no, česa ne poveste!
allá veremos bomo že videli
¡ya (lo) veremos! bomo videli! počakajmo! ne mudi se toliko!
sería de ver que bilo bi zanimivo, če
bien se echa de ver que takoj se vidi, da
está por ver je še dvomljivo
¡hay que ver! to je komaj verjetno! čujte, čujte!
¡pues tendría que ver! tega bi se še manjkalo!
sin más ver brez podrobnejše preiskave
verse videti se, po-, pri-kazati se; nahajati se; obiskovati se
me veo obligado a ne morem si kaj, da ne bi ..., prisiljen sem
siento verme en el caso de... žal sem prisiljen ...
siempre se le ve a V. con gusto Vi ste vedno dobrodošli
me veo negro para conseguirlo (fig) to bo trd oreh zame!
¡ya se ve! seveda! vsekakor!
verse pobre reven biti, (nenadoma) obubožati
verse con sniti se s kom, pogovoriti se z; biti v posesti česa
te vas a ver con él lahko boš govoril z njim
va a vérselas sólo con él sam bo z njim opravil
¡habráse visto! je to verjetno! nezaslišano!
véase (más) abajo glej spodaj

vērātrum -ī, n (vērāre, vērus) bot. teloh, uživanje te rastl. naj bi čistilo možgane in bistrilo um: Lucr., Pers., Plin., Cels., Gell.

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.