Franja

Zadetki iskanja

  • appostare

    A) v. tr. (pres. appōsto) prežati:
    appostare la selvaggina prežati na divjad; vohuniti

    B) ➞ appostarsi v. rifl. (pres. mi appōsto) skriti se v zasedo
  • appréciation [-sjɔ̃] féminin cenitev, ocena, vrednotenje, uvaževanje, presoja; mnenje, opažanje; pokušnja (vina)

    appréciation des distances ocenitev razdalj
    mon appréciation de la situation moja presoja položaja
    noter ses appréciations en marge du texte zabeležiti svoje mnenje, opažanja na robu teksta
  • apprécier [-sje] verbe transitif oceniti, presoditi, ceniti, uvaževati

    apprécier la distance oceniti razdaljo
    apprécier quelqu'un ceniti, spoštovati koga
    je n'apprecie pas ce genre de plaisanterie ne maram takih šal
    ne pas apprécier quelque chose neugodno oceniti, ne marati
    ses services masculin pluriel sont appréciés njegove usluge so cenjene
  • appréhender [apreɑ̃de] verbe transitif zgrabiti, prijeti, aretirati; pojmovati; bati se (quelque chose česa)

    la police a appréhendé l'escroc policija je prijela sleparja
    il appréhende cet examen on se boji tega izpita
  • apprēndere*

    A) v. tr. (pres. apprēndo)

    1. učiti se:
    apprendere con facilità učiti se z lahkoto
    apprendere un lavoro naučiti se kakega dela

    2. izvedeti:
    ho appreso la notizia dal giornale novico sem izvedel iz časopisa knjižno

    3. knjižno učiti

    B) ➞ apprēndersi v. rifl. (pres. mi apprēndo)

    1. zgrabiti (za), oprijeti se:
    apprendersi a una corda zgrabiti za vrv

    2. pren. knjižno razširiti se (ogenj)
  • apprendre* [aprɑ̃dr] verbe transitif zvedeti; naučiti se (quelque chose česa); odkriti (skrivnost); slišati; sporočiti, javiti; (na)učiti (quelque chose à quelqu'un kaj koga)

    apprendre une nouvelle par la radio zvedeti novico po radiu
    apprendre un texte par cœur naučiti se besedila na pamet
    apprendre l'allemand (na)učiti se nemščine
    apprendre à lire, à écrire, à compter učiti se brati, pisati, računati
    apprendre à connaître spoznati
    apprendre aux élèves les verbes irréguliers (na)učiti učence nepravilnih glagolov
    je t'apprendrai à me répondre ainsi ti bom že pokazal tako mi odgovarjati!
    il m'apprend à faire du ski uči me smučanja
    l'avenir nous l'apprendra bodočnost nam bo to pokazala
    cela m'apprendra à vivre to mi bo v pouk
  • apprēsso

    A) avv.

    1. poleg:
    portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
    mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

    2. potem, zatem, pozneje:
    come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
    poco appresso kmalu zatem

    3. zadaj

    B) prep. knjižno, star.

    1. pri, poleg:
    stare appresso a qcn. biti poleg koga

    2. za:
    andare appresso a qcn. iti za kom

    3. po:
    appresso la morte po smrti

    4.
    appresso i Greci pri Grkih

    C) agg. invar. naslednji:
    l'anno appresso naslednje leto
  • approche [aprɔš] féminin bližanje, približ(ev)anje; pristop, prihod; občevanje (de z); parjenje (živali); typographie vmesni prostor; pluriel dohodne ceste, vpadnice (de la ville mesta); pluriel poskusi približanja

    difficile d'approche težko dostopen
    à l'approche de l'hiver, du danger ob bližanju zime, nevarnosti
    aux approches de la cinquantaine proti svojim petdesetim letom
    lunette féminin d'approche daljnogled
    travaux masculin pluriel d'approche sebični, spletkarski postopki za dosego cilja
  • approcher [aprɔše] verbe transitif približati, pomakniti bliže; približati se, stopiti bliže; verbe intransitif približati se (de quelqu'un, de quelque chose komu, čemu)

    s'approcher de quelqu'un, de quelque chose približati se komu, čemu
    approche la chaise de la table! pomakni stol k mizi
    approchez! stopite bliže!
    ne m'approchez pas! ne približujte se mi!
    c'est un homme qu'on ne peut approcher to je težko dostopen človek
    approcher du feu približati se ognju
    approcher du but, de la vérité bližati se cilju, resnici
    approcher de la trentaine bližati se (svojemu) tridesetemu letu
    la nuit approche noč prihaja
    approche-toi de moi! pridi bliže k meni!
  • appuntamento m

    1. sestanek, zmenek:
    darsi un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    avere un appuntamento imeti sestanek
    appuntamento d'affari poslovni sestanek
    appuntamento amoroso ljubezenski sestanek
    mancare all'appuntamento pren. izneveriti pričakovanja:
    la squadra è mancata all'appuntamento col suo pubblico moštvo je izneverilo pričakovanja domače publike, je razočaralo svoje navijače
    appuntamento spaziale, in orbita astr. spajanje vesoljskih plovil

    2. redko, knjižno dogovor, domenek
  • appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

    appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
    s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
    s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
    appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
    appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
    appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
    appuyer sur un mot poudariti besedo
    appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
    appuyer sur la détente sprožiti (puško)
    appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
    (populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
    s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
    (populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
    je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
    je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj
  • aprehender zgrabiti, prijeti; zapleniti (tihotapsko blago); zaznati

    aprehender la posesión dobiti v posest
  • après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

    vingt ans après dvajset let pozneje
    après cela po tem, nato
    après quoi nakar
    l'un après l'autre eden za drugim
    après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
    d'après po, posneto po
    d'après nature po naravi
    d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
    d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
    longtemps après dolgo potem
    peu après, peu de temps après malo potem
    immédiatement après, aussitôt après takoj nato
    ci-après dalje spodaj
    et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
    la page d'après naslednja stran
    l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
    l'année d'après v naslednjem letu
    après coup naknadno, prekasno, prepozno
    après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
    après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
    après que potem ko
    après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
    après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
    attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
    courir après quelqu'un teči, letati za kom
    crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
    être après son travail (familier) biti vedno pri delu
    elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
    soupirer après zdihovati, hrepeneti po
    venir après quelqu'un priti za kom
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • aprobar [-ue-] odobravati, odobriti, aprobirati, potrditi

    aprobar con la cabeza prikimati
    aprobar un curso izdelati razred
  • apurar (o)čistiti; izčrpati, porabiti; pretehtati, natančno preiskati; dokončati; nadlegovati; ameriška španščina (pri)siliti, priganjati

    apurar responsabilidades krivce na odgovornost poklicati
    apurarse mučiti se, pogum izgubiti, žalostiti se; Am pohiteti
    apurarse por poco takoj pogum izgubiti
    ¡no se apure! le nič strahu!
    apurar la copa del dolor hasta las heces izpiti čašo trpljenja do dna
  • ara ženski spol (žrtvovalni) oltar

    en (las) aras de la patria domovini na oltar
    acogerse a las aras zateči se pod varstvo
  • arado moški spol plug; lemež

    arado automóvil, arado a motor motorni plug
    arado para la nieve snežni plug
  • aragonese

    A) agg. geogr. aragonski

    B) m, f

    1. geogr. Aragonec, Aragonka

    2. hist. Aragonec (aragonski vladar):
    la politica degli Aragonesi politika Aragoncev
  • arbitrage [-traž] masculin razsodba; razsodišče; razsojanje, commerce arbitraža; sport sojenje

    Cour féminin d'arbitrage de la Haye arbitražno sodišče v Haagu
    erreur féminin d'arbitrage (sport) sodnikova pomota, napaka
    l'arbitrage du match a été impartial sojenje tekme je bilo nepristransko
    soumettre un différend à l'arbitrage predložiti spor razsodišču