Franja

tèšč empty; fasting

na tèšče on an empty stomach
biti tèšč not to have breakfasted
sem še tèšč I have had no breakfast yet

teta iz ozadja frazem
pogosto v množini, zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedka ▸ háttérember
Še dovolj zgodaj sem mu (kot "teta iz ozadja") svetovala, naj sam odstopi s premierskega položaja. ▸ Még idejekorán („háttéremberként”) javasoltam neki, hogy önként mondjon le a miniszterelnöki tisztségről.
Sopomenke: stric iz ozadja, strici in tete iz ozadja

téter [tete] verbe transitif sesati; izsesavati

téter son pouce, sa pipe sesati svoj palec, pipo
il tète encore sa mère še sesa pri materi
donner à téter à l'enfant (po)dojiti otroka
téter le lait sesati mleko

težkó prislov heavily; badly; with difficulty; (komaj) hardly, scarcely

težkó delati to work hard, to toil, to toil and moil
težkó verjeti to be sceptical
on se težkó uči he is a backward student
težkó dostopen hard of access
težkó izpolnljiv difficult to carry out
težkó razumljiv difficult to understand
težkó verjeten hard to believe
težkó ranjen badly (ali severely) wounded
težkó dojemati, razume(va)ti to be slow on the uptake
težkó bolan dangerously ill
težkó oborožen heavily armed
težkó je zame I'm finding things hard
z njo je težkó (figurativno) she is hard to get on with
težkó mi je (reči) I find it hard (to say)
njemu je težkó ugoditi he is hard to please
težkó mi je pri duši it grieves me
težkó, da bo prišel he will hardly come, it's unlikely he'll come
težkó, da jo boš še kdaj videl you're unlikely to see her again

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

then [ðen]

1. prislov
nato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torej

now and then včasih, tu pa tam
every now and then vedno zopet, od časa do časa
then and there na mestu, takoj
long before then davno pred tem, davno prej
all right then torej prav, no pa dobro, v redu
well then no!; no dobro
now then toda prosim, pa dobro
on then! kar (samo) naprej!
then this, then that včasih to, včasih ono
if ... then če ... tedaj
but then ampak seveda
and then some ameriško, sleng in še mnogo več
what then? pa potem?
there and then neposredno nato, takoj nato, precej nato
then is it so? torej je tako? torej vendar?
then how are you? pa kako se počutite?
I think, then I exist mislim, torej sem
I was in Italy then bil sem v Italiji takrat
is it raining? then we had better stay at home ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma

2. pridevnik
takraten, tedanji

the then president tedanji predsednik

3. samostalnik
tisti (takratni, tedanji) čas

by then do takrat, do tistega časa
from then od tistega časa, od takrat
not till then šele od tistega časa, odtlej, šele nato
till then do tistega časa, do takrat, dotlej

Thersītēs -ae, acc. -ēn in -am, m (Θερσίτης) Terzít, znani Grk pred Trojo, bojazljivec in opravljivec, vrh vsega pa še grd: O., Iuv., Ap., Aus., Gell.; od tod apel. Terzít

1. grd kot Terzít, grdavs, grdavš, grdavž, grdež, grdoba, grduh, odvratnež: Iuv.

2. opravljivec, obrekovalec, obrekljivec, umazana usta, umazan gobec, starejše hudojezičnik: Sen. ph., Amm.

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

through [ɵru:]

1. predlog
skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od

all through his life (skozi) vse svoje življenje
through the night preko noči
the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
to get through one's work opraviti, končati svoje delo
to get through an examination napraviti izpit
to have been through s.th. doživeti kaj
to look through the window gledati skozi okno
they marched through the town korakali so skozi mesto
to roam (all) through the country obresti vso deželo
to run away through fear od strahu zbežati
to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
to send a letter through the post poslati pismo po pošti

2. prislov
skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca

through and through skoz in skoz, popolnoma
to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
to be through with a job imeti neko delo za seboj
he is not yet through on še ni gotov
I am through with my work gotov sem s svojim delom
I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
to be wet through biti skoz in skoz premočen
this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
to carry a matter through izvesti neko stvar
to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
to run s.o. through prebosti koga
the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
to put s.o. through koga telefonsko zvezati
I read the book through prebral sem knjigo do kraja

3. pridevnik
prehoden, tranziten; direkten

through carriage (coach) direkten vagon
through passage prost prehod
through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
through traffic prehoden, tranziten promet

throw in prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči v; vstaviti, vložiti; dodati, dostaviti, vriniti
tehnično vključiti; zastonj (povrhu) dati

the baker threw in one roll more pek je navrgel še eno žemljo
to throw in one's hands figurativno opustiti boj, prenehati z borbo
to throw in the towel (boks) vreči brisačo v ring, figurativno priznati poraz, opustiti borbo
to throw in one's lot with s.o. deliti s kom usodo, združiti se s kom, sporazumeti se s kom
to throw in one's teeth očitati, grajati, opominjati; oštevati

Tiberius -iī, m Tibêrij, rimsko ime, skrajšano Ti. ali Tib., npr. Ti. Sempronius Gracchus, Ti. Claudius Asellus; poseb. znan je Ti. Claudius Nero = Tiberij Klavdij Nero(n), nav. imenovan samo Tiberius Tiberij, drugi rimski cesar (vladal v letih 14—37 po Kr.) sin Livije, Avgustov posinovljenec: T., Suet. idr. — Od tod adj.

1. Tiberēïus 3 Tibêrijev: aula Stat.

2. Tiberiānus 3 Tibêrijev, tiberijánski: domus, scorta Suet., pira Plin. Tiberijeve hruške, (hruške, ki jih je imel Tiberij še posebej rad), tempora Tert.

3. Tibereus 3 Tibêrijev: marmor Plin. — Subst. Tiberiolus -ī, m Tiberíol = Tiberijček = ljubi Tiberij: T.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

tičáti (-ím) imperf.

1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede

tíčji (-a -e) adj. (ptičji) di uccello, degli uccelli:
tičje petje canto degli uccelli
bot. tičje proso migliarino (Lithospermum officinale)
pog. samo tičjega mleka jim še manjka non gli manca che il latte di gallina

tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

tiempo actual sedanjost
(tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
tiempo transcurrido čas, ki je potekel
buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
fruta del tiempo sveže sadje
lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
medida de tiempo časovna mera
medio tiempo vmesni čas; šp polčas
traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
a tiempo, a buen tiempo pravočasno
muy a tiempo še pravočasno
a su tiempo svoje dni
a su (debido) tiempo o pravem času
a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
a tiempo que ko, medtem ko
antes de tiempo predčasno
con tiempo začasa; čisto mirno
con el tiempo sčasoma
de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
de aquel tiempo tedanji
de poco tiempo mlad
de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
desde este tiempo odtlej, odslej
desde hace tiempo že nekaj časa
desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
después de algún tiempo čez nekaj časa
durante algún tiempo nekaj časa
en tiempo (oportuno) o pravem času
en otro tiempo nekoč, prej
en poco tiempo kmalu
en todo tiempo vselej, vsekdar
fuera de tiempo o nepravem času
por tiempo za gotov čas
todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
andando el tiempo s časom, sčasoma
ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
es cuestión del tiempo je vprašanje časa
ganar tiempo pridobiti na času
gastar el tiempo čas zapravljati
hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
hace poco tiempo pred kratkim
hace ya tiempo je že dolgo od tega
no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
el tiempo es oro čas je zlato
cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
a tiempos tu pa tam
desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
en los tiempos actuales v teh časih
en tiempos pasados v prejšnjih časih
en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
en los buenos tiempos v dobrih starih časih

tiger [táigə] samostalnik
zoologija tiger; tigrasta roparska mačka
figurativno zver, divjak, okruten, krvoločen človek
sleng, zastarelo služabnik v livreji

American tiger jaguar
red tiger kuguar
ameriško, sleng tiger! odobravajoče tuljenje za tremi pozdravnimi vzkliki
three cheers and a tiger trije pozdravni vzkliki ("živel! živel! in še enkrat živel!") in tuljenje
to work like a tiger delati kot konj (kot črna živina); zelo se truditi
to rouse a tiger in s.o. figurativno zbuditi zver v kom

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

tintin [tɛ̃tɛ̃] masculin cingljanje, zvenenje

tintin! (vzklik ogorčenja, nevolje) kajpak! seveda!
(populaire) faire tintin de quelque chose biti brez česa, obrisati se pod nosom za kaj
on va encore faire tintin (figuré) še si bomo zadrgnili pas!
mais nous, tintin, on n'a rien eu! mi, seveda, nismo dobili nič!

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.