Franja

oportet -ēre -uit, v. impers. potrebno je, treba je, spodobi se, pristaja, pristoji, gre, podaja se, namenu (smotru) primerno je, smotrno je, koristno je: quidquid vero non licet, certe non oportet Ci., non quia necesse fuerit, sed quia sic oportuerit Ci. ne neizogibno potrebno, ampak smotrno, ibi, ubi oportet, consistere Ci. kjer pristoji, alio tempore atque oportuerit C.; z ACI: Pl., Varr., H., Sen. rh., hoc fieri et oportet et opus est Ci., me fabulas tuas habere et proferre oportebat Ci., bellum suscipi (geri) oportet L.; s pt. pf. brez esse: aurem admotam oportuit Pl., interemptam oportuit Ter., id factum non oportuit Ci., signum ablatum non oportuit Ci., non oportuit relictas T. ne bi jih smeli zapustiti; če je subj. splošen, s samim inf.: oportet hominum sceleri resistere Ci.; v konjunktivnih stavkih kot vrinjeni stavek: ego crimen oportet diluam Ci., exstent oportet vestigia Ci. vsekakor morajo biti sledi, valeat possessor oportet H.; pri poznih piscih z ut s cj.: Aug., Boet.

ortie [ɔrti] féminin, botanique kopriva

ortie brûlante pekoča kopriva
ortie blanche, rouge mrtva kopriva
jeter le froc aux orties zapustiti redovniški stan

planter [plɑ̃te] verbe transitif na-, po-, zasaditi; postaviti; zabiti (žebelj)

planter là quelqu'un (figuré) pustiti koga na cedilu, zapustiti koga
planter quelque chose opustiti kaj
planter une tente, un drapeau postaviti šotor, zastavo
planter son regard dans les yeux de quelqu'un zapičiti oči v koga
se planter zasaditi se; nepremično stati
venir se planter devant quelqu'un postaviti se pred koga

plier [plije] verbe transitif upogniti, pripogniti, zganiti, gubati; skloniti; zložiti; podreti (šotor); figuré navaditi (à na); verbe intransitif upogniti se, upogibati se, šibiti se; popustiti; prilagoditi se; nagniti se, pogrezniti se; militaire umakniti se (devant pred)

se plier popustiti, podvreči se, vdati se (à v); ukloniti se
plier bagage spakirati svoje stvari, povezati svojo culo; militaire umakniti se, zapustiti (en quelque chose kaj); pripraviti svoj odhod; familier umreti
se plier à la volonté de quelqu'un ukloniti se volji kake osebe
se plier aux circonstances prilagoditi se okoliščinam

praesidium -iī, n (prasidēre)

1. zaklon, zavetje, zatočišče, zaslomba, (o)bramba, varstvo, zaščita, kritje, zavetje, pomoč: nullum amicis in eo praesidium videbat positum C., non satis praesidii in eo putabatur N., alicui esse praesidio Ci., ferre alicui praesidium Ci., in fugā sibi praesidium ponere C. (po)iskati zavetje, zatočišče, legum praesidio Ci. s pomočjo; occ. vojaško varstvo, vojaško spremstvo, straža: Pl., Eutr. idr., legiones, quae praesidio impedimentis erant C., nocturnum praesidium Palatii Ci. zasedba;

2. meton. kar, kdor koga varuje, zaščita, zaščitnik (zaščitnica), pomoč, pomočnik (pomočnica), varovalo, varovalec (varovalka), varstvo, varuh(inja): classis praesidium provinciae Ci., generis praesidia S. zaščitnike (zaslombo) rodovine; occ.
a) varovalno (vojaško) spremstvo, zaščitnica: ad iudicium cum praesidio venit Ci., praesidium dedit, ut eo tuto perveniret N.
b) kot voj. t.t. straža, stražna (stražarska) posadka, stražna (stražarska) enota: praesidium castrorum L., in eo flumine pons erat, ibi p. ponit C., p. agitare S. na straži biti, procul in praesidio erat N. je stal na straži, praesidium Lacedaemoniorum ex arce expulerunt N., occupato oppido ibi praesidium collocat C., imponere praesidium oppido L., Italia tota armis praesidiisque tenetur Ci., locum praesidio tenere C., praesidio firmare N.
c) s posadko (stražo) zaščiteno (utrjeno, varovano, krito) mesto, branišče, branik, stražišče, straž(ar)nica, okop, obrambni položaj, obrambni nasip: Eutr. idr., cum legio praesidium quoddam occupavisset C., cohortes, ex proximis praesidiis deductae C., praesidium tutari L., praesidio decedere L., propter metum praesidium relinquere Ci., praesidia Romana intrare T.; pren.: de praesidio vitae decedere Ci. svoje mesto v življenju zapustiti, pudoris Ci. branik.

3. metaf. pomoč, pripomoček (pomoček, pripomoč), (pri)pomagalo: insigne praesidium reis H., omnibus vel naturae vel doctrinae praesidiis ad dicendum parati Ci., ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., quod satis esset praesidii N. vsa potrebna pomagala, di nobis haec praesidia dederunt Ci., praesidio litterarum C. s pomočjo črk, pismenk, ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., sibi praesidia periculis (dat. zoper nevarnosti) quaerere Ci.; occ. zdravilo: Plin. idr.

pregovoríti to persuade

(koga) to talk someone into, to prevail upon someone, pogovorno to get someone to do something
z dobrikanjem koga pregovoríti, da kaj naredi to coax someone into doing something
niso ga mogli pregovoríti he could not be prevailed upon
skušal me je pregovoríti, da bi kupil knjigo he tried to talk me into buying the book
pregovoríti koga, da opusti svoj namen to talk someone out of his purpose
hotel je zapustiti svojo domovino, pa so ga pregovorili he wanted to leave his country, but they talked him out of it

prepusti|ti (-m) prepuščati (jemandem (etwas)) überlassen, überantworten; (odstopiti) abtreten; (zapustiti) preisgeben
prepustiti odločitev o čem (etwas) [anheimstellen] anheim stellen, freistellen
prepustiti naključju dem Zufall überlassen
prepustiti samemu sebi koga (jemanden) sich selbst überlassen
prepustiti usodi seinem Schicksal überlassen, živalstvo, zoologija mladiče: preisgeben
prepustiti v last (jemandem (etwas)) übereignen
prepusti to meni [laß] lass das meine Sorge sein

rade [rad] féminin luka; sidrišče (pred pristaniščem)

rade artificielle, naturelle umetna, naravna luka
être en rade, rester en rade (figuré) ne moči iti naprej, nadaljevati
la voiture est en rade avro ima okvaro, ne more naprej
laisser un camarade en rade zapustiti, pustiti na cedilu tovariša
laisser un projet en rade opustiti načrt
le projet est resté en rade načrt so opustili, načrt je padel v vodo

regiō -ōnis, f (regere)

1. smer, črta, linija, vrsta: Cu., Lucr. idr., hāc regione Pl. v tej smeri, fallit timor regione viarum V. zapelje iz smeri poti, regionem petere C. udariti jo, mahniti jo, oppidi murus rectā regione … MCC passus aberat C. v ravni smeri = zračne črte, non rectā regione iter instituit, sed ad laevam flexit L. ni se napotil naravnost naprej, ampak je krenil na levo, rectā Danubii regione C. v isti smeri = vzporedno z Donavo; metaf.: de recta regione deflectere Ci. zapustiti pravo pot, skreniti s prave poti, nostrae rationis regio et via Ci.; poseb. adv. ē regiōne
a) naravnost (naprej), ravno: alterum e regione movetur, alterum declinat Ci., e regione loci cadere Lucr.
b) iz nasprotne strani, ravno na(s)proti; z gen.: praesidio e regione castrorum relicto C., erat e regione oppidi collis C.; z dat.: fere e regione castris castra posuit C., esse e regione nobis Ci.; abs.: acie e regione instructā N.; pren. nasproti (pa), nasprotno, vendar pa, pa: Hier.

2.
a) mejna črta, mejnica, meja; nav. pl.: Pompei virtutes iisdem quibus solis cursus regionibus continentur Ci., fines imperii non terrae, sed caeli regionibus terminat Ci., quibus regionibus vitae spatium circumscriptum sit Ci.
b) occ. kot avgurski t.t. meja, ki jo avgur zastavi pri opazovanju avspicij na nebu, meja avguralne opazovalnice na nebu, vidna črta (= meja vidnega polja): per lituum regionum facta descriptio Ci., lituus, quo regiones vincere terminavit Ci.; od tod meton. α) stran neba ali sveta, podnebje, starejše podnebišče, podnebesje: regio aquilonia, australis Ci., caeli regione serenā V., (sc. sole) vespertina tepet regio H. β) zemljepisna (geografska) lega, položaj: eam esse naturam et regionem provinciae tuae, ut … Ci. ep.

3. pokrajina, krájina (okrájina, okrajína), področje, območje, ozemlje, teritorij, okolica, okoliš, okraj, okrožje, regija: regio pestilens Ci., totā regione potitus N., regio non apertissima N. ne prav plana (odprta) = dokaj zaprta, regio agri C. kos (proga) zemlje (zemljišča), ex omni regione terrarum Ci., in quattuor regiones dividi Macedoniam L., principes regionum et pagorum C. okrajev in žup (županij); pren. področje, polje, obseg, kolotač: dum in regionem astutiarum mearum te adduco Pl., bene dicere non habet definitam aliquam regionem Ci.; occ. rimski mestni okraj, mestna četrt (v času Servija Tulija je sam Rim imel 4 mestne okraje, področje Rima pa je bilo razdeljeno na 26 okrajev; v času Avgusta je bilo mesto razdeljeno na 14 okrajev): Plin., Suet., in regiones XIV Roma dividitur T.

relâcher [rəlɑše] verbe transitif zrahljati (vrv, struno); omiliti, zmanjšati; olajšati; izpustiti (jetnika); verbe intransitif napraviti vmesni postanek

se relâcher zrahljati se (vrv, disciplina); omiliti se (vreme); popustiti (bolečina); zapustiti se (oseba), postati nemaren, zanemariti se
relâcher les muscles popustiti, sprostiti mišice
relâcher l'intestin olajšati izpraznjenje črevesja
relâcher un prisonnier izpustiti ujetnika
ne rien relâcher de ses prétentions nič ne popustiti od svojih zahtev
le navire dut relâcher dans une île ladja je morala med vožnjo pristati na nekem otoku
se relâcher dans son travail popustiti v svojem delu
cet élève se relâche ta učenec se zanemarja

rompre* [rɔ̃prə] verbe transitif (z)lomiti, prelomiti; predreti; raztrgati (vezi); razriti (cesto); oslabiti; zajeziti, (za)ustaviti; prekiniti, motiti; figuré ne držati (pogodbe), preklicati (nakup); razbiti, podreti (ravnotežje); ukrotiti (strast); preorati (travnik); technique (pre)mešati; militaire odrezati, prekiniti (zvezo); razrušiti (most); poklicati nazaj (pse na lovu); verbe intransitif prekiniti, napraviti konec (avec quelqu'un, quelque chose s kom, s čim); izgubiti svojo barvo (vino); zlomiti se (žarek, val); raztrgati se, razbiti se

à tout rompre viharno, močno, živahno, glasno, hrupno
applaudir à tout rompre viharno odobravati
il a rompu avec son meilleur ami prekinil, pretrgai je stike s svojim najboljšim prijateljem
rompre à l'amiable zlepa iti narazen, se ločiti
rompre quelqu'un aux affaires vežbati koga v poslih
rompre le camp podreti tabor, zapustiti tabor
rompre les chiens (figuré) menjati témo pogovora
rompre la cervelle, la tête à quelqu'un oglušiti koga
rompre ses chaînes razbiti, zlomiti okove
rompre le cou à quelqu'un zaviti komu vrat
se rompre le cou zlomiti si vrat
rompre les desseins de quelqu'un prekrižati komu naklepe, račune
rompre un enchantement, un charme zlomiti urok
rompre la glace (figuré) prebiti led
rompre une lance pour quelqu'un (figuré) zastaviti dobro besedo za koga
rompre les rangs (militaire) raziti se
rompre les os à quelqu'un (figuré) polomiti komu vse kosti, premlatiti koga
rompre le silence prekiniti molk
rompre la tête à quelqu'un podkuriti jo komu; biti komu nadležen, nadlegovati koga
rompre les relations diplomatiques prekiniti diplomatske stike
rompez! (militaire) voljno! razhod!
rompre un serment prelomiti prisego
rompre un marché razdreti kupčijo
rompre les oreilles à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa
rompre un tête-à-tête motiti sestanek
rompre en visière zabrusiti v obraz
il s'est rompu à cette discipline navadil se je na to disciplino

room¹ [rum, ru:m] samostalnik
prostor, mesto; soba, sobana
množina stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi
figurativno možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)

in one's room, in the room of namesto koga, v zameno za koga
in my room namesto mene
in your room da sem jaz na vašem mestu
room and to spare prostora še preveč
room for complaint povod za pritožbo
bachelor's rooms garsonjera, samsko stanovanje
bed-room spalnica
combination room družabni prostor za učitelje (v Cambridgeu)
dining-room obednica, jedilnica
drawing-room salon
junior common room družabni prostor za študente
living-room dnevna soba
school-room šolska soba, učilnica, razred
senior common room družabni prostor za učitelje
standing-room stojišče
standing-room only! samo stojišča (so še na voljo!)
state-room sprejemna dvorana
there is room for improvement lahko bi bilo bolje, ni ravno najbolje
there is no room to swing a cat figurativno ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnil
to be confined to one's room ne zapustiti svoje sobe (zaradi bolezni)
to do a room pospraviti sobo
we'd rather have his room than his company rajši bi videli, da on ne bi bil tu
to make room for s.o. napraviti komu prostor, mesto
he set the room in a roar vso sobo je spravil v smeh
to take up too much room preveč prostora (za)vzeti

sbrattare v. tr. (pres. sbratto) počistiti; pospraviti, pospravljati:
sbrattare la tavola pospraviti mizo
sbrattare un luogo oditi, zapustiti kraj

school¹ [sku:l]

1. samostalnik
šola (tudi figurativno)
pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
boarding school šola z internatom
a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
boys' school, girls' school deška, dekliška šola
continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
elementary school, primary school osnovna šola
free school šola, v kateri se ne plača šolnina
grammar school klasična gimnazija, srednja šola
the medical school medicinska fakulteta
piano school klavirska šola (metoda)
public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
ragged school brezplačna šola za revne otroke
secondary school srednja šola
a severe school stroga, trda šola
technical school strokovna šola
to attend a school obiskovati (neko) šolo
to be at school biti v šoli (pri pouku)
there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
school is over at five pouk se konča ob petih
to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
to go to school to s.o. iti v šolo h komu
to be in for one's schools iti na zaključni izpit
to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
to keep a school voditi zasebno šolo
to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

2. pridevnik
šolski
zgodovina sholastičen

school theology sholastična teologija

Seite², die, (-, -n) stran; plat; Mathematik stranica; Technik, figurativ bok; schwache Seite šibka plat, šibka točka; starke Seite močna točka, prednost; rechte Seite bei Stoffen: lice;
an: Seite an Seite z ramo ob rami;
auf: auf der einen Seite, auf der anderen Seite po eni plati, po drugi plati; auf die Seite bringen spraviti stran, dati na stran; auf die Seite legen dati na stran; etwas auf die Seite schaffen spraviti (kaj) zase; jemanden auf die Seite schaffen spraviti (koga) s poti (ubiti); auf jemandes Seite stehen biti na (čigavi) strani; auf seine Seite bringen pridobiti zase; sich auf jemandes Seite schlagen prestopiti h komu, pridružiti se komu; sich auf die faule Seite legen lenariti;
nach: nach allen Seiten na vse strani;
von: von seiner Seite z njegove strani, od njega; von der Seite ansehen gledati od strani, figurativ gledati postrani; nicht von der Seite weichen na zapustiti niti za trenutek;
zu: zur Seite stehen stati ob strani

separar ločiti, razdružiti, razdvojiti; izločiti; razvezati (zakon); odrezati

separar a alg. de su empleo koga odstaviti s službenega mesta
separarse ločiti se
separarse de una casa (trg) izstopiti iz tvrdke
separarse del servicio (voj) zapustiti vojaško službo

shilling [šíliŋ] samostalnik
šiling (l/20 funta)

a shilling in the pound 5%
shilling shocker cenen broširan senzacijski roman
to cut s.o. off with a shilling razdediniti koga, zapustiti dediščino drugim, ne zakonitemu dediču
to pay 20 shillings in the pound svoje dolgove ipd. v celoti plačati
to take the King's (Queen's) shilling zgodovina vstopiti v vojaško službo (kot poklicen vojak)

sīgnum (stlat. sei(n)gnom) -ī, n (domnevno etim. povezan s secāre; po drugih (starejših) razlagah iz kor. *sequ̯- videti, kazati = dati videti, naznanjati, reči; prim. in-quam in stlat. īn-seque; prim. tudi CIL I2 388)

I.

1. (vrezano, vrisano, včrtano, vžgano ipd.) znamenje, znak, vrèz, vrezína, zaréza, vtís(k): iaculo mihi vulnera fecit: signa vides, apparet adhuc vetus inde cicatrix O., pecori signum imprimere (vžgati) V., incomptis allinet atrum traverso calamo signum H. črto, sequi signa pedum O. ali nulla ad speluncam signa ferebant V. koraki, stopinje, stope, imponere fronti immortale signum (sc. crucis) Lact., crucis signum impingere in labris Hier. narediti križ na ustnicah (čez ustnice), prekrižati ustnice; metaf. znamenje (po katerem se kaj (s)pozna), znak, priznák, značilnost, obeležje, starejše belèg: Corn. idr., ut signa indicant, hi coniecere verba inter sese acrius Afr. ap. Non., num eius color pudoris signum usquam indicat? Ter., ut eum adducam et signa ostendam haec (sc. crepundia) Ter., quae adsolent quaeque oportet signa esse ad salutem Ter., signum est, quod sub sensum aliquem cadit et quiddam significat, quod ex ipso profectum videtur Ci., si signa et notas ostenderem locorum Ci., ad prima ac dubia signa veris L., signum libidinis, luxuriae N., videt ire iuvencam nullum servitii signum gerentem O. = jarma, morborum … te signa docebo V., multa signa dederat, quam ob rem responsurus non videretur Ci., laesi dat signa rubore pudoris O., parva dare mutato signa colore Pr. na obrazu kazati znamenja notranje žalosti, signa mortis dare Lucr., signa doloris ostendere Ci., signa timoris mittere C. kazati, loqui nutu et signis, dicere aliquid signo O., dicam signa tibi, tu condita mente teneto V., ponere signa novis praeceptis H. nove nauke z znamenji (= mnemonično) vtisniti si v glavo, rem aliquam signis colligere Q., scutum illud signi gratiā positum Q.

2. occ.
a) znamenje (dano, da naj se kaj stori ali opusti), znak: oculis mihi signum dedit, ne se appellarem Pl., ego ero post principia; inde omnibus signum dabo Ter. signum dare cantandi Ci.; poseb. pri dirkah v cirkusu od pretorja ali konzula z zastavo (mappa) dano znamenje, da naj se vozovi spustijo v dirko: signum mittere Enn., signum dare mittendis quadrigis L.; kot voj. t.t. α) signum proponere L. natakniti (razviti, razobesiti) znamenje za bitko (= rdečo zastavo) (sc. nad vojskovodjevim šotorom), belli signum ab arce efferre V. na gradu razviti znamenje vojne (= rdečo zastavo). β) (še pogosteje) na vojskovodjevo povelje s kakim trobilom (rogom, trobento, trombo, trobo) dano znamenje, znak: audit … signa sequentum V., signum accipere S. znamenja, rogove, nostri acriter in hostem signo dato impetum fecerunt C., milites Iugurthini signo dato castra hostium invadunt S., cohorti suae … dat signum, ut, quem suorum fugientem viderint, pro hoste habeant L., signum accipere S., exspectant signum intenti V., signum tubā dare Ci., C., S., dare signum proelii committendi C., dare signum recipiendi C. ali receptui signum dare L., Cu., Auct. b. Alx. ali signo in receptum dato Amm. znamenje za umik (na umik, k umiku), signum proelii exposcere C., signa, quae receptui canunt Ci. rogovi, ki dajejo znamenje za umik, signa canere (= canebant) S. rogovi so zveneli, rogovi so se oglašali (glasili), signa canere iubet S. da naj zazvenijo rogovi, naj rogovi dajo znamenje za spopad, institutum est, ut signa undique concinerent C., ubi signa concinuissent L. ko bodo zazvenela znamenja, ko bodo rogovi dali znamenje za napad.
b) vojaško geslo, parola: cedo signum Pl., classica iamque sonant; it bello tessera signum V., tacitum dat tessera signum Sil., signum poscere Suet. zahtevati, hoteti vedeti, signum more militiae excubanti tribuno dedit „Optimae matris“ T. ali signum excubanti tribuno dedit „Optimam matrem“ Suet. geslo „najboljša mati“, signum patenti „Priapum“ aut „Venerem“ dare Suet. geslo „Priap“ ali „Venera“, signo „Felicitatis“ dato Auct. b. Afr. geslo „Sreča“; metaf.: tu illam (sc. virtutem) iubes signum petere Sen. ph. = da bodi (naj bo) podložna višjemu.
c) α) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor, (legijski) orel večjih vojaških oddelkov (legij idr.): signa militaria C., L., H., Col., Plin., signa legionum fulgentia L., signo amisso C., ante signa militibus praegredi L., militare sub signis L., templis Parthorum signa refigit H., defigunt vallo infelicia signa Sil., signa nunc resistentia deseruntur ab antesignanis, nunc inter suos manipulos recipiuntur L., at infestis prope signis inferuntur Galli [in] M. Fonteium Ci., et centum puer artium late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H. = bo v tvoji službi čast delal tvojim zastavam, bo v tvoji službi širil tvojo oblast. Rekla: signa sequi S., L. v urejenih vrstah korakati; signa subsequi C. iti za znamenji (zastavami, praporji), slediti znamenjem (zastavam, praporjem); non signa, non ordines servare S., Veg. ne držati se niti zastav niti redov; signa relinquere S. L. ali ab signis discedere C., L., Front. ali dilabi ab signis L. zapustiti znamenja (zastave, praporje), pobegniti, uskočiti; signa ferre C., L. ali movere (e castris) L. ali tollere C., L. epit., Auct. b. Alx. dvigniti (dvigati) se, pripraviti (pripravljati) se na odhod, odriniti (odrivati) = signa vellere L., V. ali convellere L. ali revellere Lucan. = zastave izdreti (izdirati) iz zemlje = pripraviti (pripravljati) se na odhod; signa ferre in hostem L. iti (stopati, korakati, pomikati se) proti sovražniku; signa constituere C., zastave zasaditi v zemljo = ustaviti se, ukazati (veleti) ustaviti se; signa conferre zastave postaviti skupaj, zastave združiti na enem mestu, strniti se, zgrniti se, zbrati se: Ci., L., signis collatis V. strnjeni za (na) boj, signa conferre ad aliquem L. združiti (strniti) se s kom, pridružiti se komu; toda signa conferre cum aliquo ali in aliquem spoprije(ma)ti se s kom, spopasti (spopadati) se s kom, sprije(ma)ti se s kom, napasti (napadati) koga: cum Alexandrinis Ci., cum hoste L., in laevum cornu L.; od tod collatis signis certare (dimicare) L. ali superare hostem Ci. v pravi (redni) bitki; pren. = spustiti (spuščati) se s kom v prepir, zače(nja)ti prepir s kom: Ci. ep., nunc nos conlatis signis depugnabimus Pl.; signa inferre pomakniti (pomikati) se naprej v napad, napasti (napadati): infesta patriae signa a Brundisio inferebat Ci., milites signa inferre iussit C., iubet signa inferri consul L., ipse redintegrato clamore infert acrius signa L., inferre signa portae (dat.), trepidantibus L. ali dictator dextro cornu adversus Faliscos, sinistro contra Veientem Capitolinus Quinctius intulit signa L. ali in hostes C. pomakniti (pomikati) se proti komu, iti proti komu, iti nad koga, napasti (napadati) koga, eo signa inferri Caesar … iubebat C.; signa proferre L. naprej korakati, naprej se pomakniti (pomikati); signa reffere L. umakniti (umikati) se; toda: aspice … referentem signa Camillum V. vračajočega (rimska) bojna znamenja (ki so jih Galci zaplenili v bitki ob Aliji); signa transferre ali circumagere L. obrniti se; signa vertere (po nekaterih izdajah obvertere) in aliquem L. obrniti se proti komu; signa convertere obrniti se: L. ali zaviti, skreniti, zakreniti: C.; signa habere L. taboriti; signa figere ali locare Amm. utaboriti se; sub signis ducere legiones Pl., Ci. ep. ali urbem intrare sub signis L. v urejenih vrstah, quingenti Pannonii, nondum sub signis T. (še) neurejena tolpa; ad signa convenire C. hiteti k zbirališčem. β) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor manjših vojaških enot (kohort, manip(u)lov) (naspr. aquila legijski orel): Varr., Amm., cum signa militaria, cum aquilam illam argenteam, cui ille etiam sacrarium scelerum domi suae fecerat, scirem esse praemissam Ci., circumdatum aquilis signisque in tribunal ferunt T., aquilae certe ac signa, pulverulenta illa et cuspidibus horrida, unguuntur festis diebus Plin., aquilas et signa Romana … adoravit Suet.; od tod meton. enota, krdelo, četa, kohorta, manipel (manipul) idr.: Auct. b. Hisp., octo cohortīs in fronte constituit, reliquarum signa in subsidio artius conlocat S., terror … signa primo Latinorum turbavit L., signa ordinesque turbarunt L., ad prima signa L. pri prvem vodu, ante signa L. pred vodom, post signa L. za vodom, cum unius signi militibus pergit ire ad urbem L.
d) znamenje prihodnjega (prihodnosti), predznamenje, napoved, svarilo: Cels., Amm. idr., obiecto signo … ne committeret proelium Ci., medici signa habent ex venis Ci., haec ante exitium primis dant signa diebus V., Tellus et Iuno dant signum: fulsere ignes V., nobis prospera signa dedit O.
e) znamenja = dokazni razlog, dokazilo, dokaz: de ea re signa atque argumenta paucis verbis eloquar Pl., signa omni luce clariora Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci., signa falsi accusatoris Cu., signa rerum Q. stvarni dokazi (naspr. argumenta razlogi); hoc (quod) signum est ali nam. tega hoc (id) signi est (erit), oboje pogosto z ACI to (kar) je (bo) v dokaz, kar rabi (bo rabilo) v (kot) dokaz (dokazilo), kar dokazuje: magnum hoc quoque signum est dominam esse extra noxiam Ter., quod est signum aut nullam umquam inter eos querimoniam intercessisse aut … N., quae signa sunt omnia non mediocri quodam consilio naturam mundi administrari Ci., hoc signi erit, ubi calx cocta erit: summos lapides coactos esse oportebit Ca., hoc est signi: ubi primum poterit, se illim subducet scio Ter., id erit signi me invitum facere Ci.; tako tudi: quid signi? Ci., nil tamen est signi mixtas potuisse creari inter se pecudes compactaque membra animantum Lucr. —

II.

1. podoba, upodobitev, poseb. božanska, kip: signa domi pro supellectile statuere Ci. ap. Prisc., signum in fano Veneris Pl., signum pictum pulchre Pl. lepa slika, ut enim pictores et ii, qui signa fabricantur Ci. in kiparji, nego in Sicilia tota … fuisse … signum ullum aëneum, marmoreum, eburneum Ci., equus ante signum Iovis Satoris concidit Ci., nam domum aut villam exstruere eam signis aulaeis alieisque operibus exornare S. fr., signum Minervae L., signa patriorum deorum O., surgere signa solent O. podobe na gledaliških zastorih, aspera signis pocula V. z reliefnimi (vzboklimi) podobami, crater impressus signis V., pallam signis auroque rigentem et circumtextum croceo velamen acantho V. štrleča (strčeča) od zlatih podob, prevezena z zlatimi podobami, z izvezenimi zlatimi podobami, aënea signa H., aëna signa Lucr., statuas, signa, picturas commendet Plin. iun.

2. occ.
a) pečatna podoba, grb: est vero … notum quidem signum, imago avi tui Ci., litteras publico signo obsignare Ci. z državnim grbom; meton. pečat: litterae integris signis Ci., tabulae maximae signis hominum nobilium consignantur Ci., et signo laeso non insanire lagoenae H., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., impressis signis pacta conventaque custodire Sen. ph., volumen, quod sub signo habeo Ci. ep., signum (sc. epistulae) detraxit N., signum adulterinum L.
b) metaf. nebeško znamenje, ozvezdje, zvezda: signa omnia stellaeque Ci., signorum ortus et obitus Ci., signorum ortus speculamur et obitus V., tum Noctem Noctisque orientia signa Idaeumque Iovem Phrygiamque ex ordine matrem invocat V., taciturna noctis signa H., si luna defecisset in signo Leonis Ci. v znamenju leva, signum brumale Ci. „zimsko znamenje“ = znamenje (ozvezdje) kozoroga, signum pluviale capellae O., cum sol duodena peregit signa O. živalski krog, zodiak, zverokrog, caeli subter labentia signa Lucr., astrorum micantium splendentia signa Lact.

skȉnuti skȉnem
I.
1. sneti: skinuti sešir s glave; skinuti pušku s klina; skinuti teret, breme; skinuti vrata iz šarnira; skinuti krinku, masku
2. sleči: skinuti kaput, odijelo, crninu; skinuti uniformu izstopiti iz vojaške službe; skinuti mantiju sleči kuto, zapustiti duhovski stan
3. posneti: skinuti kajmak, vrhnje, pavlaku s mlijeka
4. odstaviti: skinuti neko pitanje s dnevnoga reda
5. odstraniti: skinuti mrlju s odijela, dugme s kaputa, koru sa stabla
6. razveljaviti: skinuti zabranu, kaznu
7. odvreči: skinuti brigu s vrata
8. odkloniti: skinuti odgovornost za zločin
9. odmakniti: skinuti pogled s koga; nije skinula očiju s njega
10. izbrisati: skinuti s knjige računa, s budžeta
11. izložiti: skinite me, molim, pred kazalištem
12. pozabiti: skinuti nekoga, nešto s uma
13. skinuti kome glavu obglaviti koga
II. skinuti se
1. izstopiti: skinuti se s voza, s vlaka, s kola
2. sestopiti: skinuti se s konja
3. sleči se
4. odvaliti se: skide mi se teret s leđa

slúžba service moški spol ; fonction ženski spol , emploi moški spol , charge ženski spol , poste moški spol , place ženski spol

v službi de service, en activité
brez službe sans emploi, sans place, chômeur
služba božja service, office (divin), culte moški spol
delovna služba service du travail
dnevna služba service de jour
državna, javna služba service public (ali de l'État)
duhovniška služba sacerdoce moški spol, fonctions sacerdotales
nočna služba service (ali permanence ženski spol) de nuit, équipe ženski spol de nuit
služba pri okencu service du guichet
poročevalska, obveščevalna služba service d'information, service de renseignements
radijska služba service de radio(communication)
radijska vremenska služba service météorologique de la radio
stražna služba service de garde, faction ženski spol
šolska služba fonction enseignante
učiteljska služba (osnovne šole) fonction ženski spol d'instituteur, (višje šole) charge de professeur, professorat moški spol
upravna služba service administratif
vojaška služba service (militaire)
vremenska služba service météorologique, familiarno météo ženski spol
zaupna služba poste de confiance
zdravstvena služba service sanitaire (ali d'hygiène publique)
sposoben za službo apte au service, bon pour le service
v opravljanju svoje službe dans l'exercice de ses fonctions
nastopiti službo entrer en fonction (ali en service, en charge)
opravljati službo exercer une fonction, s'acquitter de ses fonctions, occuper une fonction (ali une charge)
opravljati dve službi hkrati cumuler deux emplois
potegovati se za službo solliciter (ali postuler, briguer, demander) un emploi, se porter candidat à (ali pour) un emploi
vzeti koga v službo prendre quelqu'un en service (ali à son service)
zapustiti službo se démettre de ses fonctions, démissionner, résigner (ali abandonner) ses fonctions (ali sa charge)
ima trideset let službe il a trente ans de service
služba je služba le travail, c'est le travail
goste službe, redke suknje douze métiers, quatorze malheurs