Franja

alcorzar [z/c] z ledenim sladkorjem prevleči; (o)čistiti, okrasiti

alcorzarse prisiljeno (pretirano sramežljivo) se vesti, pačiti se; braniti se (ko kmečka nevesta), priskutovati se (pri jedi); ubrati mile strune

alterigia f oholost, ošabnost, napuh, nadutost, bahavost:
trattare la gente con alterigia oholo se vesti do ljudi

amabilmente avv. ljubeznivo, prijazno:
trattare amabilmente prijazno občevati, prijazno se vesti (do koga)

ambasciatore m veleposlanik, ambasador; glasnik:
ambasciatore plenipotenziario pooblaščeni poslanik
PREGOVORI: ambasciator non porta pena preg. kdor prinaša slabe vesti, ni kriv zanje

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

animosamente avv.

1. hrabro, pogumno:
lottarono animosamente hrabro so se borili

2. sovražno:
trattare animosamente una persona sovražno se vesti do koga

annebbiamento m zameglitev, zatemnitev (tudi pren.):
l'annebbiamento delle coscienze zameglitev, otopitev vesti

anticipazione f

1. (predčasna, prva) vest, ocena:
anticipazioni sui risultati elettorali prve vesti o volilnih izidih

2. redko predvidevanje

3. glasba anticipacija

4. tisk napoved (odlomki knjige, ki je tik pred izidom)

5. ekon. akontacija, predujem; predplačilo; bančno posojilo:
contratto di anticipazione bancaria pogodba o bančnem posojilu

ape¹ [eip]
(višja) opica

to play the ape slepo posnemati, oponašati, neumno se vesti
to lead apes (in hell) umreti kot stara devica

ape² [eip] prehodni glagol
oponašati, pačiti se, imitirati

to ape it slepo posnemati, oponašati; neumno se vesti

appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

appel aux armes vpoklic pod orožje
appel à l'aide, au secours klic na pomoč
appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
appel de la conscience klic vesti
appel de détresse klic v sili
appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
appel de langue tlesk z jezikom
appel local krajevni telefonski klic
appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
appel nominal klicanje po imenih
appel téléphonique telefonski klic, poziv
appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
cour féminin d'appel prizivno sodišče
décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
faire l'appel klicati po imenih
faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
se pourvoir en appel vložiti priziv
répondre à l'appel odzvati se pozivu

applicō (adplicō) -āre -āvī -ātum (pesn. iz metričnih ozirov in v poznejši lat. -plicuī -plicitum; pri Ci. pf. applicuī le: pro Flacco 33, 82)

1. spraviti (spravljati) k čemu, prinesti (prinašati) k čemu, privesti, voditi k čemu, približevati, pritakniti (pritikati) kaj čemu, nasloniti (naslanjati), prisloniti (prislanjati), pristaviti (pristavljati): elephanti per stabilem ratem... acti ubi in minorem adplicatum transgressi sunt L. pritaknjeno, app. aliquem terrae V. k tlom pritisniti, (na tla) pobiti, remos vadis O. vesla (= ladjo) pritisniti k bregu, pristati z ladjo ob bregu, moenibus scalas Cu., corpus stipiti ali se stipiti arboris Cu., se applicare trunco (arboris) Iust. ali (med.) applicati arborum truncis Cu., app. se ad arborem C., se ad flammam Ci. približ(ev)ati se, corpus ad molem Cu., sudarium ad os Suet. držati pred usta, catulos stomacho ac pectori Plin. pritiskati k..., undas munimento arcis Cu. valiti proti..., alicui equum Vop. pripeljati pred koga; pesn.: osculaque adplicuit... feretro O. je poljubil, adplicat hunc (asellum) ulmo O. žene k brestu, boves illuc adplicat heros O. žene tja, capulo tenus adplicat ensem (sc. cervici) V. porine meč vanj; occ. priklopiti (priklapljati), pridružiti (pridruževati), tesno skleniti (sklepati), tesno strniti (strnjevati), tesno zvezati: coniuges captis Cu., praefectos lateri eius Cu., his Phrygas Cu., corpora corporibus L. tesno strnjevati se, se suis L., castra flumini ali sinistrum cornu ad oppidum L. tik ob reki (mestu) postaviti; poseb. pt. pf. applicātus (applicitus) 3 prizidan, naslonjen na kaj, stoječ (ležeč) ob čem: Leucas colli applicata L., applicata colli colonia Plin., nervi applicati ossibus Plin., applicitum est cubiculo hypocauston Plin. iun.

2. pren.
a) doda(ja)ti, spojiti (spajati) kaj s čim, (z)vezati kaj s čim: fortunae consilia L., priora sequentibus, verba verbis Q., bis senis mensibus annum Mart., voluptatem ad honestatem Ci.; refl. se applicare pridružiti (pridruževati) se komu, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, oprije(ma)ti se koga, česa, tesno skleniti (sklepati) se s kom; redko abs.: postilla... se adplicant, adglutinant Pl., quod in itinere tam familiariter se applicaverit Ci.; nav. z ad: hi se ad nos adplicant Ter., meque ad eundem... Molonem applicavi Ci., Sicilia se ad amicitiam... populi Rom. applicavit Ci., ad Atheniensium societatem se app. N., ad... feminae exemplum se app. Sen. ph. ravnati se po...; redkeje z dat.: se externo L., se familiariter alicuius ingenio Sen. ph.; med.: quibus applicari expediet, non implicari Sen. ph. pridružiti se jim, ne prikleniti jih nase; toda: app. aliquem Sen. ph. koga (tesno) nase prikleniti.
b) (z)valiti kaj na koga, (ob)dolžiti ga česa, (o)kriviti ga česa: eidem talia crimina Plin. iun.
c) (po)rabiti ali uporabiti (uporabljati) koga ali kaj pri čem ali za kaj: finitionem in rem Q., servum alicui officio Col., servum rei communi Dig., illa demonstratio, muliebria, neque vesti neque mundo applicari potest Dig.; abs.: applicito captivo Iust. kot tolmača (da bi govoril s kraljem).

3. navt. k bregu (po)gnati (ladjo) = prista(ja)ti z ladjo kje, (pri)pluti ali pritisniti (pritiskati) k bregu (h kraju); o mornarjih: applicant classem (sc. insulae: dat.) Cu.; z dat.: app. naves terrae L., navem ripae, terrae rates, navigia crepidini portūs Cu.; s praep.: classem in Erythraeam L., naves ad Heraeum L., navibus ad terram applicatis C. ko so pristali, navem ad eum (naufragum natantem) applicarunt Ci. so zakrmarili (ladjo) za njim; abs. in pass. = prista(ja)ti kje, ob čem: applicare ad terram Auct. b. Hisp., Iust., ad litus Amazonum, ad Eleusin Iust., quo applicaturi erant Front., applicari ignotis oris, in terras, ad terras O.; o ladjah = prista(ja)ti kje, ob čem: ut quocumque litore applicuisse naves hostium audissent L., applicare ripae, terrae Cu.; pesn. pren.: quo accidam? quo applicem? Enn. ap. Ci. kje naj pristanem? kje naj najdem pristan? quae vis immanibus adplicat (sc. te) oris? V. te žene k..., (Medea) Thraeces regionibus applicat angues O. obrne svoj kačji voz proti Trakiji.

4. pren. nagniti (nagibati) kaj k čemu, obrniti (obračati), napelj(ev)ati, usmeriti (usmerjati) na kaj (misli, duh, pozornost): modi, Lyde quibus obstinatas adplicet aures H., Diana votis puerorum amicas (prijazno) adplicat aures H., app. animum ad frugem Pl., animum aegrotum ad deteriorem partem Ter., se animus applicat (se nagiblje) et adiungit ad aliquid Ci.; quid enim dicis omne animal... applicatum esse ad se diligendum...? Ci., applicatus ad rem Ci.; od tod refl. applicare se ad aliquid poda(ja)ti se na kaj, posvetiti (posvečati) se čemu: se ad studium musicum Ter., se ad philosophiam, se ad ius civile, se ad historiam scribendam Ci. — Od tod adj. pt. pf.

1. applicātus 3 trdo se oblegajoč: aures Varr.

2. applicitus 3 prilagojen, primeren: rei cultus Q.

Arlecchino

A) m

1. Harlekin (maska)

2.
arlecchino pren. burkež, pavliha, neresnež, figamož:
fare l'arlecchino neresno se vesti
discorso da arlecchino neresno govorjenje
essere un arlecchino biti harlekin, figamož

B) agg. invar. pisan, raznobarven:
tovaglia arlecchino pisan prt

ass [æs] samostalnik
osel
figurativno tepec, bedak, norec

to make an ass of s.o. norčevati se iz koga
to make an ass of o.s. osmešiti se, neumno se vesti
sell your ass! pusti neumnosti!
to play (ali act) the ass počenjati neumnosti
to be an ass for one's pains doživeti nehvaležnost za svoj trud

aufführen

1. uprizoriti, uprizarjati, izvesti, prikazati

2. ein Gebäude, ein Gerüst: postaviti, zgraditi; graditi

3. Namen, Zahlen: navajati, navesti

4. sich aufführen obnašati se, vesti se

ayuno tešč

ayuno de noticias brez vesti (obvestil)
en ayuno, en ayunas na tešče
estar (quedarse) en ayunas oditi praznih rok, ničesar ne dobiti; ne vedeti, o čem je govor

beast [bi:st] samostalnik
žival, govedo, zverina
figurativno surovina, surovež

(wild) beast, beast of prey zver
beast of burden vprežna žival
to make a beast of o.s. nesramno se vesti
the Beast vrag, antikrist

bec [bɛk] masculin kljun; nos, rilček (posode); ustnik (pihala), familier usta; zemeljski jezik

bec de brûleur gorilnik
un bec fin sladkosnednež
bec bec de gaz, bec masculin plinska svetilka
coup masculin de bec udarec s kljunom, kavs
prise féminin de bec (familier) prepir
avoir le bec bien affilé imeti dobro namazan jezik
avoir bec et ongles (figuré) biti pogumen, ne se dati (ugnati)
avoir le bec gelé (familier) ne biti odrezav
avoir le bec salé (familier) biti vedno žejen
en avoir jusqu'au bec (familier) biti sit
claquer du bec (familier) biti lačen
clore, clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
donner du bec à quelqu'un (familier) poljubiti koga
donner un coup de bec kljuniti, kavsniti
être le bec dans l'eau biti v negotovosti, v pričakovanju
faire son petit bec afektirano se vesti
ferme ton bec! (familier) molči!
frapper du bec contre quelque chose udarjati s kljunom po čem
laisser, tenir quelqu'un le bec dans l'eau pustiti koga v negotovosti
ouvrir le bec (familier) usta odpreti, reči (kaj)
se prendre de bec avec quelqu'un (familier) sporeči se, prepirati se s kom
se rincer le bec (familier) piti
tomber sur un bec (populaire) naleteti na nepredvideno oviro

benehmen^* odvzeti, vzeti, den Atem, Appetit: zapreti sich benehmen obnašati se, vesti se

beste najboljši (der beste Freund) najboljši prijatelj, beim besten Willen pri najboljši volji; im besten Schlaf v najglobljem spanju; nach bestem Wissen und Gewissen po svoji najboljši vesti, kot (kdo) najbolje ve in zna