Franja

accasermare v. tr. voj. (pres. accasērmo) nastaniti, namestiti v vojašnice

accatastamento m

1. zlaganje v skladovnico, skladanje (drv, opek)

2. kopičenje, grmadenje

accatastare¹ v. tr. (pres. accatasto)

1. zlagati v skladovnice, skladati (drva, opeke)

2. pren. kopičiti, grmaditi, metati na kup

accatastare² v. tr. (pres. accatasto) pravo vpisati v zemljiško knjigo

acceptable [-tabl] adjectif sprejemljiv; primeren, zadovoljiv, v dobrem stanju

offre féminin acceptable sprejemljiva ponudba

accercinare v. tr. (pres. accercino) zviti v svitek:
cappelli accercinati v svitek zviti lasje

accésit moški spol stranska nagrada v javnem tekmovanju

accession² [ækséšən] prehodni glagol
ameriško vpisati v seznam knjig

acchiocciolare

A) v. tr. (pres. acchiōcciolo) polžasto zviti

B) ➞ acchiocciolarsi v. rifl. (pres. mi acchiōcciolo) zviti se (kot polž), zviti se v klobčič, sedeti sklonjeno s pritegnjenimi koleni, skrčiti se

acciambellarsi v. rifl. (pres. mi acciambēllo) zviti, zvijati se v klobčič

accionar učinkovati; pognati, v pogon spraviti

acciuffare

A) v. tr. (pres. acciuffo) zgrabiti, prijeti

B) ➞ acciuffarsi v. rifl. (pres. mi acciuffo) skočiti si v lase, ruvati se

accodare

A) v. tr. (pres. accodo) zvezati tovorne živali (drugo za drugo), postaviti v vrsto

B) ➞ accodarsi v. rifl. (pres. mi accodo) postaviti se v vrsto, iti za kom:
accodarsi a uno iti za kom, slediti komu

accollare

A) v. tr. (pres. accōllo)

1. knjižno dati okoli vratu

2. pren. naprtiti, naložiti, nalagati:
hanno accollato a lui ogni responsabilità naprtili so mu vso odgovornost

3. preobtežiti prednjo stran voza

4. dati v zakup

5. vzeti, jemati v zakup

B) v. intr. prilegati se vratu, nartu (obleka, obutev):
l'abito non accolla bene obleka se ne prilega dobro vratu

accomandante m trgov. komandist, družbenik v komanditni družbi z neomejeno odgovornostjo

accomandatario m trgov. komplementar, družbenik v komanditni družbi (z neomejeno odgovornostjo)

acconigliare v. tr. navt., star. (pres. acconiglio) potegniti vesla v ladjo

accorder [akɔrde] verbe transitif spraviti v sklad, v soglasje, uskladiti, uglasiti; poravnati (spor); pokloniti, dati; privoščiti, dopustiti; uslišati (prošnjo); pripisovati

s'accorder soglašati, ujemati se, skladati se; harmonirati (avec s); sporazumeti se, zediniti se
accorder un piano, un violon uglasiti klavir, violino
accorder le verbe avec le sujet uskladiti glagol z osebkom
le verbe s'accorde avec son sujet glagol se sklada z osebkom
accorder un crédit, un délai de paiement dovoliti, odobriti kredit, odlog plačila
il lui a accordé la main de sa fille dal mu je hčer za ženo
vous accordez trop d'importance à cette affaire pripisujete preveč važnosti tej zadevi
accorder sa confiance (parlement) izreči zaupnico
accorder la grâce à un condamné pomilostiti obsojenca
accorder des dommages-intérêts prisoditi odškodnino
accorder un congé exceptionnel odobriti izreden dopust
vous m'accorderez que l'été a été exceptionnel strinjali se boste z mojim mnenjem, da smo imeli izjemno poletje
accorder sa main à quelqu'un (snubcu) reči da (ženska)
s'accorder un peu de répit dati si, privoščiti si malo oddiha

accorgimento m

1. preudarnost, bistroumnost

2. zvijača, domislek, rešitev v sili

accouple [akʌ́pl] prehodni glagol
spariti, v par spraviti