Franja

acaramelar zavreti v sladkor, sladkor žgati

accalmie [akalmi] féminin brezvetrje; pomirjenje; (kratek) trenutek miru; commerce mrtva sezona (zlasti poleti); familier doba kislih kumaric; militaire pavza v boju

moment masculin d'accalmie dans les luttes politiques trenutek pomirjenja v političnem boju

accampare

A) v. tr. (pres. accampo)

1. poslati v boj, na bojno polje; utaboriti (vojsko)

2. pren. postaviti, navesti, navajati:
accampare pretese, ragioni postaviti zahteve, navesti pravice, razloge

B) ➞ accamparsi v. rifl. (pres. mi accampo)

1. razporediti se (na bojišču)

2. utaboriti se

accanirsi v. rifl. (pres. mi accanisco)

1. zagrizeno preganjati, napadati koga, kruto ravnati z nekom, znašati se nad nekom:
accanirsi sul vinto, contro il vinto znašati se nad premaganim

2. ugrizniti, zagristi se v kaj:
accanirsi nello studio ugrizniti v študij

accaparement [akaparmɑ̃] masculin kopičenje, nakupovanje (blaga) v prekupčevalne, oderuške namene; hrčkarstvo; grabež

accaparement des richesses kopičenje bogastva

accaparer [-re] verbe transitif kopičiti (blago) v oderuške, prekupčevalske namene, (po)grabiti, hrčkati; polastiti se; pritegniti (pozornost), zaposliti koga

accaparer tous les stocks d'étain sur le marché pograbiti vse zaloge kositra na tržišču
accaparer les pommes de terre pour les revendre au marché noir pokupiti krompir za preprodajo na črni borzi
accaparer toutes les places d'un compartiment zasesti vse sedeže v kupeju
ce client accapare la vendeuse depuis un quart d'heure ta kupec zadržuje, zaposluje prodajalko že četrt ure
ce travail m'accapare tout entier to delo me popolnoma zaposluje

accapigliarsi v. rifl. (pres. mi accapiglio)

1. lasati se, ruvati se

2. skočiti si v lase, pričkati se

accartocciare

A) v. tr. (pres. accartōccio) zaviti, zviti v škrnicelj, tulec

B) ➞ accartocciarsi v. rifl. (pres. mi accartōccio) zviti se, gubati se

accasermare v. tr. voj. (pres. accasērmo) nastaniti, namestiti v vojašnice

accatastamento m

1. zlaganje v skladovnico, skladanje (drv, opek)

2. kopičenje, grmadenje

accatastare¹ v. tr. (pres. accatasto)

1. zlagati v skladovnice, skladati (drva, opeke)

2. pren. kopičiti, grmaditi, metati na kup

accatastare² v. tr. (pres. accatasto) pravo vpisati v zemljiško knjigo

acceptable [-tabl] adjectif sprejemljiv; primeren, zadovoljiv, v dobrem stanju

offre féminin acceptable sprejemljiva ponudba

accercinare v. tr. (pres. accercino) zviti v svitek:
cappelli accercinati v svitek zviti lasje

accésit moški spol stranska nagrada v javnem tekmovanju

accession² [ækséšən] prehodni glagol
ameriško vpisati v seznam knjig

acchiocciolare

A) v. tr. (pres. acchiōcciolo) polžasto zviti

B) ➞ acchiocciolarsi v. rifl. (pres. mi acchiōcciolo) zviti se (kot polž), zviti se v klobčič, sedeti sklonjeno s pritegnjenimi koleni, skrčiti se

acciambellarsi v. rifl. (pres. mi acciambēllo) zviti, zvijati se v klobčič

accingō (adcingō) -ere -cīnxī -cīnctum

1. pesn. pripasati: lateri accinxerat ensem V., accincti lateri enses Stat.

2. opas(ov)ati: fido accingitur ense V., gladiis accincti L., accingi ferro, pugione T.; abs.: (miles) non accinctus T. nepripravljen za boj, neoborožen, ne glorietur accinctus neque ut discinctus Vulg.

3. opraviti (opravljati) s čim, opremiti (opremljati) s čim, oskrbeti (oskrbovati) s čim, preskrbeti (preskrbovati) s čim: paribus accingitur armis V., ultrix accincta flagello V., facibus pubes accingitur V., ensis accinctus gemmis Val. Fl., feminae pellibus accinctae T.

4. pren.
a) pripraviti (pripravljati) na kaj, oborožiti za kaj (redko): ornat Phrahaten accingitque paternum ad fastigium T., animos accinge futuris (dat.) Val. Fl.; pogosto refl. in med.: oskrbeti se s čim, oborožiti se s čim: se quoque accingeret iuvene partem curarum capessituro T. naj si vzame mladeniča (v podporo), iuvenis ... studio popularium accinctus T., magicis accincti artibus Cod. Th.; pesn. z grškim acc.: magicas accingier (= accingi) artes V. zateči (zatekati) se k ...
b) med. in refl. spraviti (spravljati) se, pripraviti (pripravljati) se na kaj, k čemu, lotiti (lotevati) se česa; abs.: adcingar Ter. lotil se bom dela, spravljam se k delu, accingere Ter. pripravljaj se na to, quin accingeris? L. na noge!, accingere et omnem pelle moram O.; s praep.: accingi ad consulatum L. = poganjati se za konzulatom, accingendum ad eam cogitationem L. tej misli je treba slediti, accingere in hoc discrimen L., accingi in proelium T. pripravljati se na boj, accingi ad spem vel ad ultionem T., in omnia attenta bonitas et accincta Plin. iun., magnos accinctus in usus animus Stat.; pesn. z dat.: Tib., te pugnae accinge pedestri V., illi se praedae accingunt V.; z inf.: accingor dicere pugnas V., accingeretur modo navare operam T.; act. = refl.: accingunt omnes operi V. — Od tod adj. pt. pf. accīnctus 3 dobro opasan, strumen: habitus ... militaris accinctior Aus.; pren. v strahu držan, vajen strahu: comitatus accinctus (non) neglegens et parens Plin. iun.

accionar učinkovati; pognati, v pogon spraviti