Franja

úra (-e) f

1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora

2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato

3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più

úra (čas) hora f ; reloj m

žepna (zapestna, stenska, namizna, z nihalom, stolpna) ura reloj m de bolsillo (de pulsera, de pared, de sobremesa, de péndola, de torre)
štoparica cronómetro m
električna, peščena ura reloj eléctrico, de arena
sončna ura reloj de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (vodoravna) gnomon m
kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)
konrtrolna ura reloj m registrador
merilna ura reloj de medición; contador m
vodna ura reloj de agua, clepsidra f
govorilna ura hora(s) f (pl) de consulta
huda ura tormenta f
ordinacijska ura hora f de consulta
policijska ura (za lokale) hora f de cierre
rana ura hora f matinal (ali de mañana)
rana ura, zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora
uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
pevska (glasbena) ura lección f de canto (de música)
telovadna ura lección f de gimnasia
koliko je ura? ¿qué hora es?
ura je ena es la una
ura je pol dveh es la una y media
ura je (točno) dve son las dos (en punto)
ura je pet po moji uri por mi reloj son las cinco
ura jc četrt na šest son las cinco y cuarto
ura je tričetrt na šest son las seis menos cuarto
ob kateri uri? ¿a qué hora?
ob petih a las cinco
pol ure media hora
poldruga ura hora y media
ure in ure (durante) horas interas
vsaki dve uri cada dos horas
od ure do ure de una hora a otra
vsako uro (a) cada hora
dvakrat na uro dos veces por hora
ura prehiteva el reloj adelanta (ali va adelantando)
ura zaostaja (za pet minut) el reloj atrasa (de cinco minutos)
pogledati na uro mirar la hora
naravnati uro arreglar el reloj
naviti uro dar cuerda al reloj
priti natanko ob uri venir a la hora en punto
vprašati koga, koliko je ura preguntar a alg la hora

verižic|a ženski spol (-e …) das Kettchen, die Kette (podbradna Kinnkette, varnostna Sicherheitskettchen)
verižica za uro die Uhrkette
zlata verižica Goldkette
zobčasta verižica tehnika Zahnkette

Vesuvius -iī, m (gl. aurōra in ūrō) Vezúv(ij), ognjeniška gora v Kampaniji jugovzhodno od mesta Neapolis (Neapola, zdaj Neapelj): L., Col., Mel., Plin., Plin. iun., Suet., Fl. idr., prospectabatque (sc. Tiberius) pulcherrimum sinum, antequam Vesuvius mons ardescens (l. 79 po Kr.) faciem loci verteret T. Od tod adj. Vesuvīnus, skrč. Vesvīnus 3 vezúv(ij)ski: Vesuvina iuga Sil., Vesuvinus apex, Vesvina incendia Stat. — Soobl.

1. Vesēvus -ī, m Vezév: Stat., Val. Fl., Paul. Nol.; kot adj. vezévski: Cl., Vesevo iugo V. (v nekaterih izdajah Vesaevo). Od tod adj. Vesēvīnus 3 vezévski: Cael.

2. skrč.
a) Vesvius -iī, m Vézvij: Stat., Suet., Val. Fl.
b) Vesbius -iī, m Vézbij: Mart., Sil.

vid|eti¹ (-im) zagledati, spregledati

1. sehen (na eno oko auf einem Auge, mit einem Auge, ostro scharf)
dvojno videti medicina doppelt sehen

2. sehen (na uro auf die Uhr), -sehen (dol hinuntersehen, heruntersehen, gor hinaufsehen, heraufsehen, nazaj zurücksehen, ponovno [wiedersehen] wieder sehen, v hineinsehen, v ozadje dahintersehen)
videti na lastne oči mit eigenen Augen sehen
ne moči več videti nicht mehr sehen können
ne videti dlje od svojega nosu figurativno nicht weiter als seine Nase sehen
narobe videti (zmotiti se) sich versehen

3. koga/kaj: sehen, einsehen, (ugledati) erblicken

4. (dobiti pred oči) zu sehen bekommen, zu Gesicht bekommen (tega pisma nisem nikoli videl ich habe den Brief nie zu Gesicht bekommen)

5. (opaziti) wahrnehmen, bemerken, na kom: (jemandem etwas) anmerken/ansehen

6. (razpoznati) erkennen; (ugotoviti) feststellen
videti, da … (spoznati) sehen, [daß] dass … erkennen, [daß] dass …
videti po nosu komu kaj (jemandem etwas) an der Nase ansehen

7. (uvideti) ersehen
videti iz (razvideti) ersehen aus
videti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen

8.
figurativno videti na kom/čem finden an
|
videti dosti sveta viel herumkommen
videti zemljo letalstvo Erdsicht haben
videti zvezde die Sterne sehen, figurativno od bolečin: die Engel singen hören
ki se ga izplača videti sehenswert
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
no vidiš! na also!/siehst du!

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

vôzel nœud moški spol (tudi mornarica)

gordijski vozel nœud gordien
napraviti (razvezati) vozel faire (défaire, délier) un nœud
presekati gordijski vozel (figurativno) couper (ali trancher) le nœud gordien
narediti vozel na robec faire un nœud à son mouchoir
ladja vozi 20 vozlov na uro le navire file 20 nœuds à l'heure

vozíti (avto) to drive; (bicikel) to ride; (voz) to cart; to transport; to convey by vehicle

brezobzirno vozíti (divjati) to drive recklessly, pogovorno to blind along
trajekt redno vozi po reki the ferryboat plies the river
ta vlak vozi vsako uro this train runs every hour
vozíti se z biciklom to cycle, to ride a bicycle
vozíti se z avtom to drive a car, to motor
z avtobusom se vozíti to go by bus, to ride in a bus, to go for a bus ride
vozíti se z vozom, na vozu to ride in a cart
vozíti se z ladjo to go by boat, to sail
vozíti se s sanmi to ride in a sleigh, to go for a sleigh ride
vozíti se z vlakom to go by train (ali by rail)

vozíti conduire; véhiculer, voiturer, charrier, transporter; circuler

voziti se z avtom (vlakom, ladjo, kolesom itd. ) aller en voiture (en train, en bateau, à bicyclette, etc.), prendre la voiture (le train, le bateau, la bicyclette, etc.)
voziti 80 km na uro faire du 80 à l'heure
avtobus vozi dvakrat na dan le bus passe deux fois par jour
na kolesu se voziti aller à bicyclette (ali familiarno en vélo), familiarno faire de la bicyclette (ali du vélo), pédaler
na vrtiljaku se voziti faire un tour de manège

vozíti (vózim)

A) imperf.

1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!

4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno

vožnj|a³ [ô] ženski spol (-e …) pri navajanju razdalj:
je 5 minut vožnje do Xa X ist 5 Autominuten entfernt
X je oddaljen eno uro vožnje X ist eine Autostunde entfernt

vrtéti (-ím)

A) imperf.

1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare

2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare

B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci

während²

1. Präposition: med (während des Essens med kosilom, während der Mathestunde med uro matematike); Dauer: während einiger Stunden nekaj ur; während fünf Monaten pet mesecev

2. Konjunktion: medtem ko (während er schlief medtem ko je spal)

wind^*4 [wáind]

1. neprehodni glagol
viti se (a road cesta)
vijugati se; ovi(ja)ti se, omotavati se; obračati se, vrteti se; splaziti se (into v)
zvi(ja)ti se, skriviti se (les)

2. prehodni glagol
oviti, zaviti, omotati; sukati, naviti, namota(va)ti (on a reel na motek, na tuljavo)
(za)vrteti (film) (po snemanju); dvigniti (z vitlom)

to wind a blanket round o.s. zaviti se v odejo
to wind s.o. in one's arms objeti koga
to wind s.o. round one's littie finger figurativno oviti koga okoli (svojega) mezinca
the serpent winds itself round its victim kača se ovije okoli svoje žrtve
to wind a peg top oviti vrvco okrog vrtavke
to wind (up) a watch naviti uro
to wind o.s. (ali one's way) into s.o.'s affection pridobiti si naklonjenost kake osebe
to wind a ship out of the harbour odvleči ladjo iz pristanišča

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zafrkávati (-am)

A) imperf. pog.

1. prendere in giro qcn., burlarsi di qcn.

2. dare fastidio a qcn., importunare qcn.

B) zafrkávati se (-am se) imperf. refl.

1. scherzare, prendere in giro qcn.

2. darsi da fare; darsi pena, penare, faticare:
celo uro sem se zafrkaval s popravilom naprave ho penato un'ora per aggiustare l'apparecchiatura

zakasnítev retard moški spol , retardement moški spol

eno uro zakasnitve un heure de retard

zamúda retard moški spol , perte ženski spol de temps

šolska zamuda absence ženski spol (en classe)
zamuda vlaka retard d'un train
z zamudo priti arriver en retard
vlak ima zamudo le train a du retard
ima eno uro zamude il a une heure de retard, il a un retard d'une heure

zamúda retraso m ; retardo m ; demora f ; pérdida f de tiempo

zamuda vlaka retraso del tren
priti, dospeti z zamudo llegar con retraso
vlak ima eno uro zamude el tren trae (ali lleva) una hora de retraso

zanášati to carry away

zanášati se na koga to rely on (ali upon) someone, to trust someone; to place one's trust in, to have confidence in
na mojo uro se ni zanášati there is no relying upon my watch
popolnoma se zanašam nanj I have every confidence in him
zanášati se na srečo to trust to luck
zanaša ga (opoteka se) he is staggering