-
θάλλω [pf. τέθηλα, pt. τεθηλώς, fem. ep. τεθαλυῖα, plpf. τεθήλει] 1. a) cvetem, sem v cvetu, zelenim, klijem, blestim se, sem poln, imam obilo česa τινί; b) rastem, naraščam νόσος, πήματα. 2. sem močen, krepek, srečen, uživam ugled, sem v najlepših letih; pt. pf. bujen, krepek, slaven, poln česa, obilen; μετὰ μνήμης θάλλω živim (sem) v spominu.
-
κῦρος, ους, τό (κυέω) 1. oblast, moč, vpliv. 2. odločitev, odločba, ugled, κῦρος ἔχω τινός imam odločitev, odločilen vpliv. 3. povod, vzrok ἡμέρα πολλῶν καλῶν; potrditev, ἔχει τάδε κῦρος vse to je potrjeno.
-
λαμπρότης, ητος, ἡ 1. blesk, sijaj(nost), kras(ota), sijajna prikazen, trošek, potrata; NT svetloba ἡλίου. 2. slava, ugled, čast.
-
ὄγκος2, ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.
-
πίστις, εως, ἡ 1. a) zaupanje, vera εἰς, πρὸς Χριστόν NT; πίστιν φέρω, ἔχω τινί zaupam, verujem komu; b) priznanje, ugled, veljava, up(anje), kredit, πίστιν ἔχω uživam ugled; c) zanesljivost, zvestoba, poštenost, vestnost. 2. zagotovilo, poroštvo, jamstvo, obljuba, dana beseda, prisega θεῶν; dogovor, pogodba; πίστιν λαμβάνω dam si priseči, dobim poroštvo, πίστιν δίδωμι (ποιέομαι) dajem poroštvo za zvestobo; πίστι καὶ ὁρκίοισι λαμβάνω zavežem koga s slovesno prisego; πίστιν τε καὶ ὅρκια ποιοῦμαι sklepam zavezo, prisegam zvestobo, ἐμβάλλω χειρὸς πίστιν sežem v roko v zagotovilo. 3. verjetnost, resnica. 4. dokaz, dokazilo.
-
προ-τῑμάω [fut. προτιμήσομαι s pas. pom.] 1. act. in med. bolj častim, cenim koga τινά τινος, dam prednost komu, odlikujem koga pred kom τινά τινος; imam rajši koga, bolj se oziram (gledam) na kaj; posebno čislam (cenim), zdi se mi kaj vredno truda. 2. pass. sem bolj čaščen ali čislan kot drugi, imam prednost pred kom, imam ugled τινός, πρό τινος in inf.; odlikovan sem s čim.
-
σεμνός 3 (gl. σέβω) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b) ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; τὸ πρὸς δόξαν σεμνόν ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. – adv. -ῶς resno.
-
σθένω (σθένος) samo pr. in impf. 1. sem močen (krepak), imam moč (veljavo, ugled, oblast), veljam, vladam. 2. premorem, sem zmožen.
-
ὑπεροχή, ἡ (ὑπερ-έχω) štrlenje iznad česa, preseganje, vzvišenost, visokost, prednost, ugled, čast, οἱ ἐν ὑπεροχῇ ὄντες prvaki NT.
-
марка f znamka; značka; vrsta;
гербовая м. kolek;
высокой марки prvovrsten;
держать марsку paziti na svoj ugled
-
пущий
для пущей важности da se poveča ugled