Franja

in-urbānus 3, adv. -ē (in inurbaniter: Aug.) „nemesten“, torej kmečki, kmetski, kmetiški; le metaf. (večinoma za nikalnico)

1. nevljuden, neolikan, surov: non essem tam inurbanus ac paene inhumanus Ci.

2. neokusen, nedostojen, nedovtipen (o zunanjosti in vedenju): habitus non i. Ci., aspectus et habitus oris et gestus non i. Q.; o govoru: non inurbane Stratonicus (ait) Ci., inurbanum dictum H.

in-vestis -e

1. neoblečen, gol: nudus et investis homo Tert.

2. metaf. brez brade, golobrad, še brez las, torej nedorasel, negoden za ženitev (možitev, naspr. vesticeps): Ap., Macr.; od tod
a) „še neizgonjen“ = (po)hoten, potreben: Ap.
b) še neporočen: Tert.

invidus 3 (invidere) nevoščljivo (zavistno) na kaj gledajoč, torej nevoščljiv, zaviden, zavisten: quantum invidus imperator non debuit tribuere alteri Ci., sibi suisque Pl., o fortuna viris invida fortibus Sen. tr., populus invidus potentiae N.; enalaga: animos eorum habuisti invidos Ci., dente mordeor invido H. grize me zob zavisti; metaf.: divellit somnos invida cura H., i. fatum Ph., aetas H., natura Lucr., iura O., fatorum series Lucan., ingenium Aur.; z dat.: nox invida coeptis nostris O., vicus invidus aegris H. ki grdo gleda bolnike, fata piis i. Stat. Pogosto subst. = nevoščljivec, zavistnik, zavidnež: invidus alterius macrescit rebus opimis H., mihi neque inimici neque invidi defuerunt Ci., invidi, malevoli et lividi Plin., invidi et faventes T.; z objektnim gen.: si forte aliquando laudis invidus exstitisset Ci., obtrectatores et invidi Scipionis Ci., non invidi solum, sed etiam fautores laudum mearum Ci.

ipse ipsa, ipsum (sestavljenka iz *is-pse, torej iz determinativnega is in pse, kar je najbrž soobl. = pote, pte v ut-pote, sua-pte; sestavo z determinativom dokazuje star. obl. eam-pse = ipsam Pl., reapse = rē-eā-pse Ci. Sprva se je torej pravilno sklanjal prvi del, šele pozneje (analogno po zaimkih iste, ille) drugi del te sestave.)

1. osnovni pomen on, ona, od tod v vsakdanjem življenju: on = gospodar, ona = gospodinja; pitagorejci označujejo izreke svojega učitelja z ipse dixit (gr. αὐτὸς ἔφα) Ci.; sluga imenuje tako svojega gospodarja: Nomentanus erat super ipsum H. je ležal nad gospodarjem = gospodarju na levi, passer suam norat ipsam Cat., ego eo, quo me ipsa misit Pl., ipsum propter vix liberti semiatrati exsequiantur Varr., lora tenebat ipse (milostljivi gospod = Nero) Iuv. Temu se pridružujejo primeri, ko pomeni ipse (ipsa) = on (ona) določeno, toda neimenovano osebo: celsior ipse (= Iuppiter) loco O., ipsa (= Semele) petenda mihist, ipsam perdam O., navis iactura facta est, ipsi (oni = ljudje) evaserunt L.

2. z oslabljenim pomenom označuje glavno osebo ali stvar v nasprotju z drugimi: on sam, sam, prav on, prav sam, osebno: eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit Graecos N., postquam in tuto ipse, ille in periculo esse coepit N., ne prius legatos dimitterent, quam ipse esset remissus N., Caesar legionibus legatos praefecit, ipse a dextro cornu proelium commisit Ci., ipse interviso Ci., agam per me ipse Ci., mihi ipse assentor Ci. V odvisnem govoru nadomešča pogosto refleksivni zaimek s poudarjajočim pomenom: non idem ipsis expedire et multitudini N., Iugurtha legatos misit, qui ipsi (njemu, zanj) liberisque vitam peterent S; redkeje v neodvisnem govoru: quem si parum ipsius pudor defendebat Ci.; v zvezi s kakim drugim zaimkom: hic ipse P. Servilius Ci., haec ipsa Diana Ci., hoc ipsum iudicium Ci., ille ipse M. Marcellus Ci., ab istis ipsis Mamertinis Ci.; poseb. pogosto is ipse (prim. 3, e).; refl.: se ipsum novit Ci.; prim.: nosce te ipsum Ci.; pa tudi: se ipse reprehendit N.; v povezavi z et ali quoque, kadar se prideva en pojem dvema ali več subj.: in Volscos transiit et ipsos (tudi) bellum molientes L.; v klas. lat. stoji v takih primerih samo ipse: C., Ci., S., hoc Rhipeus, hoc ipse (tudi) Dymas facit V.

3. occ.
a) sam od sebe, sam po sebi, po svoji glavi, svojevoljno: valvae ipsae se aperuerunt Ci., dum se ipsa res aperiret N., animus ipse aegrotus Ter.; v zvezi ipse mea (tuā, suā) sponte L.
b) sam zase, (že) sam: moventur per se ipsa Ci., aliud genitor secum ipse volutat V. sam pri (v) sebi, facinus ipsum Ci. sam po sebi, hoc quid sit, per se ipsum non facile interpretor Ci., nomen ipsum Romanum Ci. že samo ime, ipsā cogitatione Ci. le (zgolj) z … , lectica plena ipso Iuv. polna že njega samega, per se ipsa maxima est Ci., erat ipse immani acerbāque naturā Oppianicus Ci., ignoratio rerum, ex quā ipsā horribiles exsistunt saepe formidines Ci.
c) že: ut ipso aspectu cuivis iniceret admirationem sui N., ipso motu maior fit ignis L., ipsā naturā Ci. že po naravi, ipsā necessitate Ci., re ipsa atque usu Ci.
č) stopnjuje pojme: sam = celo, tudi: a multis ipsa virtus contemnitur Ci., Iuppiter ipse ruens H., in his ipsis rebus … Ci.
d) tesneje omejuje pojme = prav, ravno: tempore ipso, quo studuerant, pervenerunt Thebas N., die ipso, quo facturus erat proelium N., ad ipsum fornicem Ci., ad ipsa castra L., erant dies ipsi Ci., ipso vicesimo anno Ci., sub ipsā profectione C. prav v trenutku odhoda.
e) zlasti v zvezi s predhodnim is: in eo ipso bello Ci., eis ipsis comitiis Ci., in eo ipso portu Ci., in ea ipsa verba Ci., id ipsum agimus Ci., in eo ipso mentiuntur eaque ipsa causa belli fuit L., propter ipsa HS sescenta milia Ci., ob has ipsas causas Ci. prav zaradi tega, ad ipsum mane H. prav do ranega jutra, Brundisii mihi Tuliola mea fuit praesto natali suo ipso die Ci., ex ipsā caede fugere C. naravnost iz … , ad ipsos eius pedes procidere Suet., incidere in ipsam flammam civilis discordiae Ci., ad ipsas tuas partes redeo Ci. k tvoji pravi nalogi, haec ab ipsis cognoscite C. iz njihovih ust, duae cohortes ad id ipsum instructae intus L.

4. v gen. opisuje svojilno razmerje: ipsius nutu N. na njegov migljaj, nisi quod ipsorum moribus convenit N. njihovim svojskim, ipsius (ipsorum) esse Ci. njegov (njihov) biti, propter avaritiam ipsius Ci., ex ipsorum incommodo Ci., ipsorum permissu Ci.

Opomba: Star. in poznolat. nam. sg. m. ipsus (prim. f. ipsa, n ipsum): Pl., Ter., Cat., Aus.; vulg. soobl. ipsimus, ipsima = on, ona = gospod(ar), gospodinja: Petr.; šalj. superl. ipsissimus prav živ, živahen, prav pri sebi (= gr. αὐτότατος: Aristophanes): Pl., Afr. fr.; šalj. soobl. isse = ipse: Augustus ap. Suet. (Aug. 88, kjer beremo issi). — Gen. sg. m. ipsi: Afr. fr., dat. sg. m. ipso: Ap., dat. sg. f. ipsae: Ap., barbarski n. sg. ipsud: Ap. — Gen. sg. pri pesnikih pogosto ipsĭus. — Ipse okrepljen s členico -met: ipsemet Pl., ipsimet (nam. pl.) Ci.

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

izrodek samostalnik
1. izraža negativen odnos (izprijena, ničvredna oseba) ▸ selejt, gazember, korcs, söpredékMed zaporniki naj bi na tatove pljuvali kot na izrodke družbe. ▸ A rabok között a tolvajokat állítólag a társadalom korcsaként lenézik.
Pogubno pa je to, da največji izrodki vodijo svet. ▸ Az a szörnyű, hogy a legnagyobb gazemberek irányítják a világot.

2. izraža negativen odnos (izprijena predstava ali mnenje) ▸ fantazmagória, torzszülött, szüleményAli zares ne veste, da so to samo izrodki vaše domišljije? ▸ Hát valóban nem tudja, hogy ezek csak a maga fantazmagóriái?

3. izraža negativen odnos (kar se sprevrže v svoje negativno nasprotje) ▸ elfajzás, elfajulás, degenerálódás
To pa je že izrodek prvobitnega in prijetnega bivanja v naravi. ▸ Ez már a természetben való ősi, élvezetes létezés elfajzása.
To ni islam, ki je ustvaril civilizacijo, ampak je izrodek islama, ki ustvarja nov totalitarizem. ▸ Ez nem az az iszlám, amely civilizációt teremtett, hanem az iszlám elfajzása, amely új, totalitárius rendszert teremt.

4. sovražno (o odnosu do drugačnosti) ▸ különc, csodabogár
Človek se tako rekoč pravilno opredeljen že rodi, če se ne, je pa izrodek. ▸ Az ember úgymond már születésekor megfelelően elkötelezett, ha pedig nem, akkor különcnek számít.
V novi kibernetiki se vrača ta posluh za izrodke, torej tudi za posebneže, kakršni so misleci in pesniki. ▸ Az új kibernetikában visszatér ez a különcök iránti affinitás, az olyan csodabogarakat is beleértve, mint a gondolkodók és a költők.

5. (bitje z motnjo v razvoju ali telesno okvaro) ▸ torzszülött, szörnyszülött, korcs
Primarni strah pred pošastnimi izrodki je vsajen tudi v sodobna razmišljanja o potencialnih človeških klonih. ▸ A szörnyszülöttektől való ősi félelem a lehetséges emberi klónokról való modern gondolkodásba is beleivódott.

káj what

káj še? what else?
káj zdaj? what now?, how now?, well?
káj ti je? káj je s teboj? what's the matter with you?
káj mi mar! what do I care!
káj šele let alone
ah, káj! go on!, stuff and nonsense!
káj ne poveš! you don't say!
ne, káj takega! well, I never!
torej káj? so what?
je káj upanja? is there any hope?
káj še, on (pa) že ne! not he!
káj storiti? what can we do?, what's to be done?
káj pomaga, káj koristi jokati? what is the use of crying?, it is no use crying
káj se je tedaj, potem zgodilo? what happened then?
imate káj novic? have you any news?
na káj misliš? what are you thinking about, what's on your mind?
povej mi, káj si slišal! tell me what you heard!
káj ko bi tudi ti prišel? what if you came too?
meso, kruh, vino in ne vem káj še vse meat, bread, wine, and what not
ne morem si káj, da se ne bi smejal I can't help laughing

krvoskrunski pridevnik
1. (o incestu) ▸ vérfertőzőPar se ni smel poročiti, če sta si bila dekle in fant ožja sorodnika kot v četrtem kolenu -- torej je bilo krvoskrunsko, če si se hotel poročiti s svojo praprababico ali s svojo tretjo sestrično. ▸ A pár nem házasodhatott össze, ha a lányt és a fiút a negyedik ágnál közelebbi vérrokonság fűzte össze – tehát vérfertőzésnek számított, ha a saját üknagyanyáddal vagy harmadik unokatestvéreddel akartál összeházasodni.

2. (o spornem družbenem dogajanju) ▸ vérlázító
Rusija je takrat odločitev obžalovala ter jo označila kot krvoskrunsko in nečloveško. ▸ Oroszország akkor sajnálta a döntését, valamint vérlázítónak és embertelennek nevezte.
Na volišča prišli prišli predvsem zainteresirani, tisti, ki vedo, kaj hočejo, ali pa se jim zamisel države o razdelitvi železnic zdi že sama po sebi krvoskrunska in nepatriotska. ▸ A szavazóhelyiségekbe azok jöttek el, akiket érdekel a kérdés és tudják, hogy mit akarnak, vagy vérlázítónak és hazafiatlannak tartják az államnak a vasutak felosztásáról szóló elgondolását.

kurativa samostalnik
1. (zdravljenje) ▸ gyógyítás, kezelés, kúrálás
Diete lahko priporočajo le zdravniki pri kurativi in športni trenerji za dosego vrhunskih rezultatov. ▸ Diétákat csak orvosok ajánlhatnak gyógykezelésként, illetve sportedzők a csúcsteljesítmény elérése érdekében.
Številne napake v različnih politikah do droge se kažejo v visokih zneskih za kurativo. ▸ A különböző drogpolitikák számos hibája a kezelésre fordított magas összegekben mutatkozik meg.

2. (odprava posledic, težav) ▸ kezelés, orvoslás
In zakaj sploh toliko vlagati v preventivo, če imamo visoko raven kurative, torej dober sistem zaščite in reševanja? ▸ És egyáltalán minek ennyi pénzt fordítani a megelőzésre, ha magas szintű kezelési lehetőségekkel, azaz jó védelmi és mentési rendszerrel rendelkezünk?
S srednješolci bodo še naprej opravljali razgovore in jim delili vrečke, še vedno pa je najboljša kurativa za park le čimprejšnje očiščenje. ▸ A középiskolásokkal továbbra is beszélgetéseket folytatnak és szatyrokat osztanak ki nekik, de a parkkal kapcsolatos bajokra még mindig a mihamarabbi tisztítóakció a legjobb orvosság.

lacerta -ae, f (lacertus nadlaket, lacerta torej = „[kača] ki ima nadlakte, tj. noge, nogata [kača], ali morda „cepetajoča, gibčna [kača]“)

1. kuščarica, kuščar, martinček: Sen. ph., Plin., Mart., seu virides rubum dimovere lacertae H., parvāque minor mensura lacerta est O.; preg.: est aliquid … unius sese dominum fecisse lacertae Iuv. zasesti prostorček, ki bi zadoščal že eni kuščarici.

2. navadni šnjur, šura, širun, skuši (= vretenici) podobna morska riba: Ci. ep., Ulp. (Dig.).

lachanīzō -āre (gr. *λαχανίζω iz λάχανον zelenjava, torej lachanīzō pomeni „biti mehek kakor zelenjava“ =) šibek, medel, slaboten, mlahav biti: Suet.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

laktoza samostalnik
kemija (mlečni sladkor) ▸ laktózOtroci, ki ne prenašajo laktoze, lahko zahvaljujoč probiotičnim živilom vendarle zaužijejo nekaj mlečnih izdelkov z laktozo. ▸ A laktózérzékeny gyermekek a probiotikus élelmiszereknek köszönhetően továbbra is fogyaszthatnak bizonyos laktóztartalmú tejtermékeket.Ljudje z laktozno intoleranco morajo iz prehrane izločiti živila, ki vsebujejo laktozo, torej tudi mleko. ▸ A laktózérzékenyeknek ki kell zárniuk az étrendjükből a laktóztartalmú élelmiszereket, beleértve a tejet is.
Sopomenke: mlečni sladkor
Povezane iztočnice: intoleranca na laktozo, intoleranca za laktozo

lārva (stlat. lārua) -ae, f (menda iz *lāsou̯a, sor. z Lār2, torej = podobo ali zunanjost lara noseča)

1. zli duh, duhovín(a), pošast, strah = strašilo; larvae, nekakšno nasprotje larov, so imeli Rimljani za vznemirjajoče duhove pokojnikov in so si jih predstavljali v podobi okostnjakov: Sen. ph. (Apocol.), Amm., laruae stimulant virum Pl., larvā vel aliquo diro numine immisso Ap. (prim. Ap. De deo Socratis 15); kot psovka = spaka, grdoba: etiam loquere, larua? Pl., larvas sic istos percolopabant, ut … Petr.

2. meton.
a) krinka, ličilo, maska gledaliških igralcev: nil illi larva aut tragicis opus esse cothurnis H.
b) okostnjak, ogrodje, skelet: larvam argenteam attulit servus Petr.

lassus 3 (iz *lad-tos, indoev. kor. *lē[i]d-, *ləd- pustiti (puščati); prim. gr. ληδεῖν len, truden biti, got. lats len(oben))

1. utrujen, truden, upehan, izmučen, medel, mlahav, nemočen, brez moči, slab(oten), šibek: animus Ter., viator Cat., miles Iust., bos Eccl., os, passus O., verba lassas onerantia aures H. medla, lena ušesa, acria circum rapula … qualia lassum pervellunt stomachum H. medel, slab želodec; z abl.: opere foris faciendo lassus Pl., itinere atque opere castrorum et proelio fessi lassique erant S., lacrimis lassi luctuque Lucr., l. gaudio Plin.; s praep.: l. de via Pl., Ambr., ab equo indomito H. izmučen, ab hoste O.; z gen.: me Amor lassum animi ludificat Pl. duševno onemoglega (izčrpanega), sit modus lasso maris et viarum militiaeque H. (po drugih so gen. odvisni od subst. modus, torej = utrujenemu bodi konec potovanja po morju in po kopnem pa vojaščine); z acc.: lassus pondus Sen. tr.; z inf.: nec fueris nomen lassa vocare meum Pr., nec … lassa foret crines solvere suos Pr., an nondumst talos mittere lassa manus? Pr. Preg.: a lasso rixa quaeritur Sen. ph. (ker je utrujenec zelo razdražljiv).

2. metaf. o neosebnih subj.: lasso papavera collo V. s povešeno glavico, fructibus assiduis lassa senescit humus O. onemogla, l. res (pl.) O. slabotne, l. cervix Sen. ph., l. undae Lucan. zopet pomirjeni, lassa et effeta natura Plin. iun., l. mons Stat. položen, si … senectus … tremit inceptis lasso maioribus aevo Sil.

Latīnitās -ātis, f (Latīnus)

1. = ius Latii latinsko pravo, ki so ga Rimljani po razpustitvi latinske zveze (po končani latinski vojni l. 338) podelili tistim latinskim mestom, katerim niso priznali latinskega državljanstva (civitas). V tem politično-pravnem razmerju so Latinci sicer imeli z rim. državljani „commercium“, tako da so si smeli pravnoveljavno pridobivati lastnino in tudi dedovati, ni pa jim bil dovoljen „conubium“; bili so torej kot socii nekako sredi med rim. državljani (cives) in tujci (peregrīni). Njihova mesta so imela samoupravo in bila oproščena carine, za kar so plačevala le neznatne dajatve, njihovi oblastniki pa so bili eo ipso rimski državljani. Šele l. 90 je zakon lex Iulia vsem latinskim mestom podelil popolno državljanstvo. Odtlej je Latinitas prešla tudi na pravna razmerja zunaj Italije: Ci. ep., Suet.

2. čista, dobra latinščina, čisto latinsko izražanje: Caelius malus auctor Latinitatis Ci. ep., Latinitas est, quae sermonem purum conservat, ab omni vitio remotum Corn.

latrōcinium -iī, n (latrōcinārī) posel, s katerim se ukvarja latro, torej

1. vojaščina, vojaška služba: qui apud regem in latrocinio fuisti Pl. ap. Non.; metaf. vojna igra na šahovnici, šah(iranje): sive latrocinii sub imagine calculus ibit, fac pereat vitreo miles ab hoste tuus O. (prim. latrō2 1.).

2. (cestno) roparstvo, ropanje, roparski pohod, razbojništvo, hajduštvo, tudi gusarstvo, gusarjenje = pomorsko roparstvo (razbojništvo), piratstvo, neupravičeno vojskovanje (naspr. (iustum) bellum): incursiones hostium et latrocinia Ci., sublata (zatrta) Mysiae latrocinia Ci., illum ex occultis insidiis in apertum latrocinium coniecimus Ci., tantum profeci … , ut id, quod esset a te scelerate susceptum, latrocinium potius quam bellum nominaretur Ci., infer patriae bellum, exsulta impio latrocinio Ci., cum in eius regnum … latrocinium huius imperii immisisses Ci. ko si bil njegovo kraljestvo … prepustil tej (naši) državni oblasti v ropanje, in furto aut latrocinio comprehendi C., in bello et latrociniis nati C., pugna latrocinio magis quam proelio similis fieri S. bolj podobna razbojniškemu napadu kot vojaškemu spopadu, aperto latrocinio infesta omnia esse L., cum … latrocinii modo caeca et fortuita fero pro sollemni et sacrata militia sit L., res proxime formam latrocinii venerat L. se je bila skoraj sprevrgla v cestno razbojništvo, Alexandri latrocinia Sen. rh., latrocinium (latrocinia) facere Sen. ph., Lact., crebra hinc proelia et saepius in modum latrocinii per saltus per paludes T. kakor na roparskih pohodih, latrocinii convictus Suet., ex occasione magis latrocinia quam bella faciebant Fl. bolj roparske pohode kot … , latrociniis ac praedationibus infestato mari Vell., l. maris Iust., latrocinio publico opprimi, Gaetulorum latrocinia Aur., latrociniis occultis ad gravia bella Amm., furta latrociniaque Amm.; metaf. lopovščina, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo, spletke: furtim et per latrocinia ad imperia niti S. lopovsko, sleparsko (adv.), quid futurum sit latrocinio tribunorum Ci.

3. meton. razbojniška četa, razbojniška drhal, tolpa, svojat, sodrga, tropa, banda: quodsi ex tanto latrocinio iste (sc. Catilina) unus tolletur Ci., quod putares hic latrocinium non iudicium futurum Ci., eum … vis latrocinii vestri totā urbe volitaret Ci., ad explendas egestates latrocinii sui Ci.

le¹ [è]

1. (samo) nur, allein
ne le nicht nur
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch
le … ne nur … nicht, bloß … nicht

2. spodbujevalno: (kar) nur (le pogum ! nur Mut!, le naprej! nur voran, nur weitermachen)
le daj immer zu
grozilno: le počakaj! na warte!

3. (neki) bloß, nur, immer (kdo/kaj/kdaj/kje le wer/was/wann/wo … bloß/ nur/immer); denn (le kdo/kaj/kdaj/kje wer/was/ wann/wo … denn)

4. (sploh) immer, nur
kadar le (moreš) wann immer (du kannst)
če le mogoče womöglich
kolikor le mogoče [soviel] so viel wie/als möglich
kot le kdo/kateri wie nur einer

5.
pa le immerhin
torej le also doch