Franja

Zadetki iskanja

  • turn2 [tə:n]

    1. prehodni glagol
    (za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
    vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
    šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
    zmešati (glavo), zmesti, znoriti
    ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
    figurativno lepo formulirati (stavek)
    zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti

    2. neprehodni glagol
    vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
    figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
    obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
    zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)

    to turn an attack vojska odbiti napad
    to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
    to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
    he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
    to turn s.o.'s brain znoriti koga
    his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
    to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
    to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
    to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
    to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
    to turn Catholic postati katoličan
    to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
    to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
    he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
    to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
    turned commas narekovaj
    to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
    to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
    to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
    to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
    to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
    to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
    to turn to a dictionary zateči se k slovarju
    to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
    to turn the edge of a knife skrhati nož
    to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
    to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
    to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
    he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
    to turn a film snemati film
    to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
    to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
    to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
    to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
    to turn ground prekopati zemljo
    his hair has turned grey osivel je
    to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
    she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
    not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
    my head turns vse se mi vrti v glavi
    his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
    to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
    to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
    to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
    to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
    to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
    to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
    the joke was turned against me šala je letela name
    the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
    the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
    to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
    to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
    to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
    you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
    the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
    the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
    to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
    to turn pale postati bled
    it turned her pale prebledela je ob tem
    to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
    to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
    to turn rancid postati žaltav
    to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
    to turn and rend napasti s sramotenjem
    to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
    to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
    she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
    to turn a somersault napraviti prekuc, salto
    to turn one's steps home kreniti domov
    my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
    it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
    to turn a table leg stružiti nogo za mizo
    to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
    to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
    the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
    to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
    to turn traitor postati izdajalec
    to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
    to turn upon s.th. biti odvisen od česa
    to turn everything upside down postaviti vse na glavo
    the boat turned upside down čoln se je prevrnil
    my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
    to turn a Latin verse skovati latinski stih
    to turn water into wine spremeniti vodo v vino
    my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
    I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
    to turn a wheel (za)vrteti kolo
    the wheel turns kolo se vrti
    the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
    the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
    this wood turns well ta les se dobro struži
    even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden
  • ustreli|ti (-m) streljati

    1. einen [Schuß] Schuss abgeben; iz puške: (ein Gewehr) abfeuern; schießen (nazaj zurückschießen, skozi durchschießen, mimo fehlschießen); (začeti streljati) losschießen
    figurativno kot bi ustrelil wie aus der Pistole geschossen, wie aus der Kanone geschossen

    2. koga po sodbi: erschießen, (usmrtiti po sodbi vojaškega sodišča) füsilieren

    3. koga: (ubiti) (jemanden) zusammenschießen, totschießen, über den Haufen schießen, abknallen, niederknallen, več ljudi: niederschießen, niedermachen
    ustreliti v glavo eine Kugel durch den Kopf jagen (si sich)
    figurativno ustreliti kozla einen Bock schießen
  • ustreli|ti se (-m) streljati sich erschießen, sich eine Kugel in den Kopf jagen
  • užg|ati1 (-em) užigati zünden; (streljati) feuern
    užgati se in Brand geraten
  • vista f

    1. vid; pogled:
    organi della vista vidni organi
    a prima vista na prvi pogled; pren. površno
    a vista ekon. na vpogled
    a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
    di vista površno
    in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
    punto di vista pren. mnenje, gledišče
    avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
    avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
    avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
    essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
    essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
    guardare a vista stalno nadzorovati
    mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
    perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
    perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
    sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila

    2. pogled, razgled:
    dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled

    3. videz, izgled:
    far bella vista biti lep, prijeten za pogled
    far vista di delati se, pretvarjati se
  • volo m

    1. let, letenje:
    al volo v letu; pren. takoj, v hipu
    a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
    in volo v letu
    tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
    volo planato let z razprtimi krili
    volo radente nizki let
    alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
    capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
    prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti

    2. aero let; ekst. polet:
    volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
    volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
    volo spaziale vesoljski polet

    3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)

    4. ekst. pot (izstrelka)

    5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
    al volo v zraku; pren. takoj
    cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
    colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
    far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi

    6. ekst. skok, padec (z visokega)

    7. ekst. skok:
    in un volo takoj
    andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro

    8. pren. vzlet:
    volo poetico pesniški vzlet
  • vrab|ec moški spol (-ca …) der Spatz, živalstvo, zoologija der Sperling (domači Haussperling, laški Italiensperling, španski/travniški Weidensperling, poljski Feldsperling, rjavohrbti Braunrückengoldsperling)
    skalni vrabec Steinsperling
    snežni vrabec der Schneefink
    |
    figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
    streljati s topovi na vrabce mit Kanonen auf Spatzen schießen
    to že vrabci čivkajo die Spatzen pfeifen es von allen Dächern
  • vrábec zoologija sparrow, (samec) cock sparrow, (samica) hen sparrow

    s topovi streljati na vrábce (figurativno) to use a sledgehammer to crack a nut
    to čivkajo že vrábci na strehi (figurativno) it's the talk of the town, everyone's talking about it
    boljši je vrábec v roki kot golob na strehi a bird in the hand is worth two in the bush, one today is worth two tomorrows
  • vrábec gorrión m

    to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces
    bolje je vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    s topovi streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos
  • vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

    vuelo deportivo športno letanje
    vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
    vuelo a vela jadralno letanje
    a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
    de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
    de alto vuelo visoko leteč; ošaben
    alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
    abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
    coger vuelo (fig) (z)rasti
    coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
    cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
    cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
    echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
    huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
    pasar a vuelo preleteti
    reanudar el vuelo nadaljevati polet
    tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
    tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
    vuelos pl letalna peresa (ptic)
    levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav
  • wheel1 [wi:l] samostalnik
    kolo; krmarsko kolo (tudi figurativno)
    volan; kolo sreče
    ameriško, pogovorno bicikel
    zgodovina kolo za mučenje; kolovrat
    figurativno gibalna, vodilna sila; obračanje, obrat, krog, vrtenje
    vojska obrat
    figurativno preobrat
    množina kolesje, gonilo, mehanizem (tudi figurativno)
    glasba refren, pripev
    ameriško, sleng dolar

    on wheels na kolesih, z vozilom, figurativno kot namazano, hitro, brez trenja
    wheels within wheels zelo zapletena aparatura (mehanizem), figurativno komplikacija za komplikacijo, zapletena stvar, položaj
    wheel and axle naprava za izkoriščanje sile vzvoda, na podlagi razlike v obsegu kolesa in njegove osi
    a big wheel ameriško, pogovorno, figurativno visoka živina, vplivna oseba
    Fortune's wheel, the wheel of Fortune kolo sreče; usoda
    a fly on the wheel figurativno oseba, ki precenjuje svoj vpliv
    a sudden turn of the wheel nenaden obrat v sreči
    the man at the wheel oseba pri krmilu; vozač, voznik, šofer
    to break a (butter)fly (up) on the wheel figurativno po nepotrebnem poseči po ostrih ukrepih, s topovi streljati na vrabce
    to break s.o. on the wheel zgodovina mučiti koga na kolesu
    to go on wheels figurativno iti kot po maslu (gladko, brez motenj)
    he was killed at the wheel izgubil je življenje za volanom
    to put (ali to set) one's shoulder to the wheel truditi se, napenjati se
    to put a spoke in s.o.'s wheel figurativno delati komu zapreke, metati komu polena pod noge
    to take the wheel sesti za volan, voziti, šofirati
    to turn wheels vrteti kolesa (pri parterni telovadbi)
  • wild1 [wáild]

    1. pridevnik (wildly prislov)
    divji, neukročen, neudomačen; neciviliziran, barbarski, neizobražen; plašen, plah, plašljiv (divjačina); neobljuden, pust, neobdelan (zemlja); neurejen, zmršen, skuštran (lasje); neobrzdan, razuzdan; svojeglav
    figurativno razburjen, besen; buren, silovit; brezumen, nor, strasten; slučajen, naključen, nesmotrn, nepremišljen
    pogovorno hlepeč po, divji (nor) na

    a wild guess čisto, golo ugibanje
    wild honey divji, gozdni med
    a wild life divje, razuzdano življenje
    wild pain divja, blazna bolečina
    wild orgies divje orgije
    a wild shot strel na slepo (tjavdan)
    in wild disorder v divjem neredu
    wild with fear brezumen (nor) od strahu
    to drive s.o. wild spraviti koga v besnost, razbesniti koga
    the horses were wild to start konji so nestrpno čakali na start
    to settle down after a wild youth umiriti se po vihravi mladosti

    2. prislov
    divje; nepremišljeno, brez glave; nesmotrno, tjavdan

    to run wild divje rasti, figurativno rasti brez nadzora
    to shoot wild streljati na slepo, brez cilja
    to talk wild zmedeno govoriti
  • začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
    začeti od neke teze, točke: ausgehen von
    začeti od ničle bei Null anfangen
    začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
    začeti z malega klein anfangen
    začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
    začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
    začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
    začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
    začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
    začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
    začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
    začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
    začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
    začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
    začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
    začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
    začeti stavkati in den Streik treten
    začeti veljati in Kraft treten
    začeti uresničevati ins Werk setzen
    začeti z delom Hand ans Werk legen
    začeti se bati Angst bekommen
    začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
    ko se … začne bei …-beginn
    (ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
    ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
  • zēro

    A) agg.

    1. nič:
    il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

    2. nič, ničti:
    crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
    grado zero ničta stopnja
    l'ora zero ura nič; polnoč

    B) m

    1. nič, ničla:
    alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
    cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
    prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
    segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
    spaccare lo zero pren. natančno izračunati
    sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

    2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
    ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
    avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

    3. fiz. nič, ničla:
    zero assoluto absolutna ničla
    essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

    4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

    5. (znak) nič, ničla

    6.
    zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
    gli zero zero sette del fisco davčni vohljači
  • σφενδονητική, ἡ (sc. τέχνη) umetnost streljati s pračo, spretnost v streljanju s pračo.
  • бить tolči, biti, udarjati, tepsti, pretepati, pobijati, klati;.
    б. баклуши čas zabijati;
    б. в барабан bobnati;
    б. в голову stopati v glavo (o krvi, vinu);
    б. карту ставку dobivati v igri;
    б. наверняка biti prepričan o uspehu;
    б. в ладоши ploskati;
    б. челом globoko se priklanjati ponižno prositi;
    б. из ружья streljati;
    б. масло mesti;
    б. сваи zabijati kole;
    вода бьёт из земли voda vre iz zemlje;
    лошадь бьёт задом konj brca (z zadnjimi nogami);
    жизнь бьёт ключом življenje kipi na vso moč;
  • вести vesti, voditi;
    в. разговор pomenkovati se;
    в. торговлю trgovati;
    в. за собой imeti za posledico;
    в. огонь streljati;
    в. подкоп minirati; (pren.) spodkopavati;
    в. стадо gnati čredo;
    в. себя vesti se;
    в. начало izvirati;
    он ведёт свой род от... svoj rod izvaja od...;
  • запаливать, запалить

    1. zažigati, zažgati;
    з. из орудий začeti streljati s topovi;

    2. spotenega konja pokvariti z napajanjem; konja izmučiti (s predolgo vožnjo)
  • открывать, открыть odpirati, odpreti; odkri(va)ti;
    неприятель открыл огонь sovražnik je začel streljati;
  • простреливать, прострелить prestreljevati, prestreliti;
    простреливать streljati na določeni kraj
Število zadetkov: 260