Franja

skittle [skitl]

1. samostalnik
kegelj
množina kegljanje
množina, figurativno zabava, igra

skittles! nesmisel!, neumnost!
skittle alley kegljišče, kegljaška steza
skittle ground kegljišče
to play (at) skittles kegljati
life is not all beer and skittles življenje ni samo zabava

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
podreti (kaj) kot keglje; kegljati

to skittle away, to skittle down zapraviti, pognati, zafrčkati (kaj)

slalomirati glagol
1. (vijugati) ▸ szlalomozik
Najin rikšar uspešno slalomira med stojnicami in besno trobi. ▸ A riksánk sikeresen szlalomozik a bódék között, dühösen dudálgatva.
Steza je vedno zaparkirana, med drogovi ulične razsvetljave je treba slalomirati. ▸ A kerékpárútra mindig ráparkolnak, a lámpaoszlopok között kell szlalomozni.

2. (usklajevati) ▸ szlalomozik, približek prevedka ▸ egyensúlyt megőriz
Občudujem vse uspešne in inteligentne direktorice, ki uspešno slalomirajo med službo in družino. ▸ Csodálok minden sikeres és intelligens igazgatónőt, akiknek sikerül a munkahely és a család között szlalomozni.
Kako naj ljudje slalomiramo med lastnim okusom in modnimi zapovedmi? ▸ Miként őrizzük meg az egyensúlyt a saját ízlésünk és a divattrendek között?

3. v športu (voziti slalom) ▸ szlalomozik [műlesiklás]
Na pokalu Vitranc je v karieri slalomiral devetkrat, točke si je prismučal enkrat (v prejšnji zimi). ▸ A Vitranc-kupán pályafutása során kilenc alkalommal szlalomozott, pontokat egyszer (tavaly télen) sikerült szereznie.

soak [sóuk]

1. samostalnik
namočenje, namakanje, prepojitev; tekočina za namakanje
pogovorno popivanje
sleng pijanec
sleng težak udarec
sleng zastavitev, zastava

to put in soak zastaviti

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namočiti (se), namakati (se); prepojiti (napojiti) (se); pronicati, mezeti
pogovorno čezmerno piti; vpijati; izsesati (tekočino) (out)
sleng opijaniti (koga)
pogovorno piti ga, biti pijanec
sleng kaznovati (koga)
ameriško, sleng natepsti, pretepsti
figurativno izmolsti (kaj) iz koga, "osušiti" (koga) za kaj
sleng zastaviti (kaj)

to soak o.s. into zatopiti se v
to soak through a filter pronicati skozi cedilo
I am soaked through (with rain) do kosti sem premočen (od dežja)
soaking wet popolnoma premočen
he soaked me 10 shillings osušil me je za 10 šilingov
the path is soaked steza je razmočena
blotting paper soaks up ink pivnik vpija črnilo
to soak in (up) vpijati, absorbirati; napojiti se

stárten de départ, de décollage, d'envol

startna črta ligne ženski spol de départ
startno dovoljenje (za letalo) autorisation ženski spol de décoller
startno letališče aérodrome moški spol de départ
startna pista, steza (aeronavtika) piste ženski spol de décollage (ali d'envol, de départ)
startni prostor (aeronavtika) point moški spol de décollage, terrain moški spol de départ
startni red (šport) ordre moški spol de départ
startni strel, znak signal moški spol de départ
startna številka numéro moški spol de départ

stárten de salida; de despegue; de arranque

startni čas (šp) hora f de salida
startno dovoljenje (za letalo) autorización para despegar
startna črta línea f de salida
startni gumb botón m de arranque
startno letališče aeródromo m de salida
startna pista, steza (aer) pista f de despegue
startna platforma (za rakete) platforma f de lanzamiento
startna prepoved (aer) prohibición f de despegue
startni prostor punto m de partida; aer aeródromo m de salida; lugar m de despegue
startni red orden m de salida
startni strel (šp) señal f de salida
startna številka (šp) número m de salida
startni znak señal f de salida

stezíca (-e) f dem. od steza viuzza, sentieruolo

straight¹ [stréit] pridevnik
raven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden
figurativno odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran
pogovorno zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden
ameriško, sleng brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)

as straight as an arrow raven kot sveča
in a straight line v premi, ravni črti
straight angle iztegnjeni kot (180°)
straight arch lok v obliki obrnjene črke V
a straight back raven, neukrivljen (negrbast) hrbet
straight eye (dobra) mera na oko
straight face negiben, resen obraz
a straight fight poštena (nedogovorjena) borba
straight hair gladki lasje
a straight hit direkten zadetek
a straight knee ravno, neupognjeno koleno
straight legs ravne noge
a straight novel navaden (nekriminalen) roman
straight line matematika premica
straight speaking odkrito govorjenje
a straight tip sleng zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) vira
a straight path ravna, prema steza
a straight race dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmago
a straight Republican ameriško, sleng brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skoz
the straight ticket ameriško pravi, uradni program stranke
accounts are straight računi so v redu
is everything straight? je vse v redu?
to keep a straight face resno se držati, zadržati smeh
to keep s.o. straight držati koga na uzdi
to put things straight spraviti stvari v red
to set one's papers straight spraviti v red svoje papirje
to set a room straight urediti, pospraviti sobo
to vote a straight ticket ameriško glasovati za nespremenjeno kandidatno listo

stŕm escarpé, abrupt, raide; à pic

strma steza raidillon moški spol

stŕm escarpado ; (pobočje tudi) empinado ; (obala) acantilado, (tallado) a pique

strma steza sendero m escarpado

tar macadam [tá:məkǽdəm] samostalnik
tehnično makadamiziranje (cest)

tar macadam road makadamizirana cesta; aeronavtika makadamizirana vzletna steza

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

trekking tujka angl.

A) m invar. šport treking

B) agg. invar. treking:
percorso trekking treking steza

trim moški spol (-a …) das Trimmen
trim kabinet das [Fitneßzenter] Fitnesscenter
trim steza der Waldsportpfad, Trimm-dich-Pfad

trȉm m (angl. trim) trim; trim-staza trim steza

trím (-a)

A) m

1. šport. fitness, forma fisica

2. navt. trim, cassa d'assetto

B) trím adj. inv.
trim steza percorso vita

trímski (-a -o) adj. šport. di, per fitness:
trimska steza percorso vita

uhójen (-a -o) adj.

1.
uhojena steza sentiero battuto
uhojeni čevlji scarpe adattate (al piede); pejor. scarpe scalcagnate

2. (uveljavljen) affermato, stabile

víti¹ (víjem)

A) imperf.

1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

2. avvoltolare, avvolgere

3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

B) víti se (víjem se) imperf. refl.

1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare

2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano

vlačílen (de) remorque, de remorquage

vlačilna steza (ob reki, kanalu) chemin moški spol de halage
vlačilna vrv filin moški spol (ali cordage moški spol) de remorque (ali de traction)
vlačilni kabel câble moški spol de remorquage (ali de remorque), remorque ženski spol

vlačílen (-lna -o) adj. da tiro; di, per trazione:
vlačilna vrv fune da tiro
mat. vlačilna krivulja (traktrisa) trattrice
vlačilna motika marra
rib. vlačilna mreža rete a strascico, resta, paranza
navt. vlačilna steza (strada) alzaia