Franja

ἆθλος, ὁ, ion. ἄεθλος 1. tekma, boj, ἆθλοι Πυθικοί pitijske bojne igre. 2. napor, trud, beda, nesreča, stiska.

ἀμηχᾰνία, ἡ, ion. -ίη zadrega, stiska, sila, slabost, nemoč, zapuščenost.

ἀμφιβολία, ἡ, ion. ίη (ἀμφιβάλλω) dvom, dvoumnost, stiska, zadrega; ἀμφιβολίῃ ἔχομαι od dveh strani sem napaden, sem v škripcih.

ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.

ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.

ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.

ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.

θλῖψις, εως, ἡ stiska, nadloga, bridkost, žalost NT.

κακότης, ητος, ἡ (κακός) 1. malopridnost, hudobija, zlobnost; nesposobnost, lahkomiselnost, strahopetnost. 2. zlo, nesreča, stiska, beda, nadloga, vojska.

κάκωσις, εως, ἡ (κακόω) 1. mučenje, trpinčenje, grdo ravnanje, poškodba, odiranje ἐπαρχίας, ponižanje. 2. trpljenje, stiska, nadloga, beda.

κάματος, ὁ (κάμνω) ep. poet. 1. a) (naporno) delo, trud, napor; b) nadloga, stiska, težava; c) utrujenost, opešanje. 2. kar smo si s trudom pridobili, ἡμέτερον κάματον ἔδουσι žulje naših rok.

κῆδος, ους, τό [Et. kor. k'ād, nem. Haß (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, τὸ κῆδος συνάπτομαι τῆς θυγατρός omožim svojo hčer.

μόχθος, ὁ 1. napor, trud, delo. 2. nesreča, stiska, muka, žalost, bol.

ὄχλος, ὁ 1. nadlegovanje, nadloga, težava, stiska, δι' ὄχλου εἰμί, γίγνομαι, ὄχλον παρέχω τινί sem komu nadležen, prizadevam komu sitnosti. 2. a) množica, ljud(stvo), truma, druhal, pratež; b) neurejene bojne vrste; τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. narodna skupščina.

πονέω in med. [pf. πεπόνημαι z akt. in pas. pom.; adi. verb. πονητέον; ep. brez augm., impf. πονεόμην, pt. πονεύμενος, aor. πονήσατο, cj. πονήσομαι, ion. pf. 3 pl. pass. πεπονέαται] 1. intr. a) trudim se, prizadevam si, delam, mučim se, ukvarjam se s čim, borim se (z naporom), κατά τι pri (v) čem, τινί s čim, λισσόμενος s prošnjami, πόνους izvršujem dela, prevzamem trud, ἡδέως εἴς τι rad delam za kaj, οὐκ ἄλλως αὐτοῖς πεπόνηται niso se zaman trudili; b) trpim, sem v zadregi (stiski), čutim bolečino, stiska me kdo, sem poškodovan, τὸ πονούμενον σφῶν stiskani del, πονησάντων αὐτῷ τῶν σκευῶν ako so bila jadra poškodovana, πεπονημένος utrujen, izmučen, οἱ πεπονημένοι bolniki. 2. trans. a) pridelam, pridobim si s trudom χρήματα; b) napravim, naredim, izvršim s trudom τύμβον, τὰ ἔργα, trudim se, τινί za koga.

πόνος, ὁ (πένομαι) 1. a) trud, delo, (bojni) napor; b) težava, nadloga, stiska, trpljenje, nesreča, bolezen, πόνον πονέω borim se. 2. kar se z delom pridobiva, sad, plačilo napora, τοὺς ἡμετέρους πόνους ἔχει uživa sadove našega dela = ima dobiček od našega napora.

στενός 3, ion. στεινός [Et. iz στενϝός] comp. at. στενότερος, sup. στενότατος ozek, tesen, droben, neznaten; subst. a) ἡ στενή ozka proga (dežele); τὸ στενόν in τὰ στενά ožina, soteska, klanec; b) τὸ στενόν skromne razmere, pomanjkanje, sila, zadrega, stiska.

στενότης, ητος, ἡ, ion. στεινότης in στένος, τό, ep. στεῖνος, ὁ 1. tesen (ozek) prostor, ožina, soteska. 2. tesnoba, gneča, stiska.

στενοχωρία, ἡ ožina, soteska, klanec; pren. stiska, zadrega NT.

στηρίζω (gl. στερεός) [fut. στηρίξω, aor. ἐστήριξα, pass. pf. ἐστήριγμαι, aor. ἐστηρίχθην; NT fut. στηρίσω] 1. act. trans. a) storim, da trdno stoji, podpiram, opiram ἴριδας, χάσμα; utrjujem, κάρη οὐρανῷ vzdigujem, dotikam se (segam z glavo do) neba; b) potrjujem, vzpodbujam, hrabrim τινά NT; c) πρόσωπον sklenem, nameravam NT. 2. act. intr. in med. trdno stojim, opiram se, naslanjam se NT; σχολᾷ počivam, ποσίν čvrsto (trdo) nastopam, ἐς τὴν καρδίαν (πόνος) stiska se polasti, prevzame srce; κακὸν κακῷ ἐστήρικτο zlo je na zlo pritiskalo, κῦμ' οὐρανῷ στηρίζον proti nebu se dvigajoč (do neba segajoč) val, κλέος οὐρανῷ στηρίζον slava, ki sega do neba, πρὸς οὐρανὸν ἐστήριξε φῶς πυρός dvignil se je (švignil je) proti nebu.