Franja

prae-fulciō -īre -fulsī -fultum (prae in fulcīre)

1. kot podporo (spodaj) podložiti (podlagati), (spodaj) podstaviti (podstavljati); pren.: aliquem suis negotiis Pl. uporabiti koga za oporo (opirati se na koga) pri svojih dolžnostih, omnibus parvis magnisque ministeriis praefulciri Pl. biti v oporo (rabiti, biti, služiti kot opora) pri …

2. podpreti (podpirati), podzida(va)ti: mollire praefultum torum Prud.; pren.: primum illud praefulci atque praemuni, quae[s]o, [ut] simus annui Ci. ep. na vso moč preprečuj to, da … , Cato … multis eam (sc. ἐπαγωγήν) modis praefulcit multisque aliis argumentis convelat Gell.

pretexto moški spol pretveza, izgovor

so pretexto de, bajo pretexto de pod pretvezo
tomar (por) pretexto za izgovor vzeti
servir de pretexto služiti kot izgovor
buscar pretextos iskati izgovore

primér example; instance; case; illustration; (vzorec) model, pattern

kot na primér... such as...
za primér, kot primér as an example, as an illustration; by way of example
na primér for instance, for example, e.g.
v tem priméru in that case, in this instance
v vsakem priméru in any case, at any rate
v priméru, da... in case...
za vsak primér at all events
v najslabšem priméru at the worst, if the worst comes to the worst
v skrajnem priméru at a stretch, (največ, maksimalno) at the outside
brez priméra matchless, unparalleled, unprecedented
jaz, na primér... I, for one,...
po priméru... following the example of, in imitation of
v najboljšem priméru at the best
v devetih primérih od desetih nine times out of ten
precedenčen primér precedent
slab primér a poor example
svarilen, strašilen primér a deterrent example, an awful warning
kričeč primér a blatant case (ali example)
šolski primér a copybook case, a test case
tipičen, šolski primér test case
smrtni priméri fatal cases pl
moramo biti pripravljeni za vsak primér we must be ready for any contingency
krutost, ki nima (ji ni) priméra an act of unexampled (ali unprecedented) cruelty
dati primér to set an example
dajati dober primér komu to set a good example to someone
vzemi brata za primér! follow your brother's example, model yourself on your brother
kaznovati koga za primér (zgled) to make an example of someone
postaviti kot primér to set an example
navesti kot primér to exemplify, to instance, to cite as an example
naj vam navedem le nekaj primérov let me cite a few instances only
slediti priméru kake osebe to follow someone's example
služiti za primér to exemplify, to serve as an example
primere nudi... examples are afforded by...
ti priméri naj zadoščajo these instances may suffice

purpose¹ [pə́:pəs] samostalnik
namen, cilj, nakana; učinek; vsebina, smisel

to answer (ali serve) the purpose služiti svojemu namenu
for what purpose? čemu?
for the purpose of zaradi
on purpose namenoma
to the purpose stvarno, o pravem času
to little purpose z malo uspeha
to no purpose zaman
a novel with a purpose tendenčni roman
to some purpose s precejšnjim uspehom
of set purpose (zlasti pravno) premišljeno, namerno
to suit one's purpose biti pogodu
to turn s.th. to good purpose dobro kaj uporabiti ali izkoristiti
weak (ali wanting) of purpose neodločen

pȕška ž, mest. u pušci, rod. mn. pȕšākā puška: strojna, brzometna puška; lovačka puška; podvodna; baciti -u vreči puško v koruzo; biti kao nabita, napeta puška; biti prazna puška neresno groziti; biti pod -om služiti vojake; pozvati pod -u poklicati pod orožje; -u na gotovs puško za strel

rabiot, biau [rabjo] masculin, familier ostanki hrane ali živil po prvi razdelitvi; presežek; nadurno delo; militaire dopolnilni službeni rok

aller chercher du rabiot de viande à la cuisine iti po ostanek, dodatek mesa v kuhinjo
faire du rabiot delati nadure; militaire služiti pri vojakih preko predpisane dobe
la durée du rabiot est égale au nombre de jours de prison encourus pendant le service militaire čas dodatne, dopolnilne vojaške službe je enak številu dni, prebitih v zaporu med vojaško službo

rabi|ti² (-) (služiti) kakemu namenu: dienen (kot/za als/zu), (koristiti) nutzen, nützlich sein, (biti dober za) (gute) Dienste leisten

rallonge [ralɔ̃ž] féminin podaljšek; figuré, familier dodatek, doplačilo

nom masculin à rallonge priimek z (dodatnimi) partikulami
table féminin à rallonge miza, ki se da podaljšati
mettre une rallonge à un vêtement podaljšati obleko
servir de rallonge à služiti kot podaljšek, familier (dodatno) zraven priti

regiment [rédžimənt]

1. samostalnik
vojska pešadijski polk
figurativno veliko število, truma, množica; (redko) vladanje, vlada

to serve with a regiment služiti v nekem polku

2. prehodni glagol
vojska organizirati polke, uvrstiti v polk, formirati četne enote; sistematično urediti, organizirati, disciplinirati; nadzorovati, kontrolirati, podvreči strogi disciplini; postaviti pod državno nadzorstvo

to regiment into a system spraviti v (neki) sistem, v red

regimènt (polk) regiment

služiti vojake pri regimèntu to serve with a regiment
pri katerem regimèntu si služil? what regiment were you in?

reserve¹ [rizə́:v] samostalnik
rezerva, zaloga, prihranek (of česa)
presežek
množina rezerve
vojska rezerva
šport namestnik, rezervni igralec, zamenjava, rezerva; rezervat, rezervirano področje (for za)
zadržanost, (skrajna) zaprtost, molčečnost; opreznost, prekanjenost, rezerviranost, rezerva

in reserve v rezervi, na zalogi, v pripravljenosti
with all proper reserves z vsemi pridržki, brez odobravanja, brez podpore, brez strinjanja
without reserve popolnoma, povsem
reserve fund rezervni sklad ali fond
reserve officer rezervni častnik
reserve part (piece, unit) tehnično rezervni del
reserve price ekonomija najmanjša ponudba, izklicna cena (na dražbi)
reserve ration vojska železna rezerva, obrok (hrane)
hidden reserves skrite rezerve
to exercise (to observe) reserve rezervirano se zadržati
to publish with all reserve objaviti z vso rezervo
to serve in the reserve služiti v rezervni vojski

respeto moški spol spoštovanje, čislanje

de respeto rezervni, nadomesten
ancla de respeto zasilno sidro
coche de respeto rezervni voz; gala kočija
cuarto de respeto častna soba
falta de respeto nespoštovanje, brezobzirnost
persona de respeto ugledna oseba
campar por su (ali por sus) respeto(s) brezobzirno, samovoljno ravnati; le na svojo korist gledati
estar de respeto služiti za razkazovanje
faltar al respeto nedostojen, nespodoben postati
imponer respeto zbuditi spoštovanje
sin respeto brezobzirno
¡mis respetos a su señora! poklone Vaši soprogi!

rey moški spol kralj; glavar, vodja

rey de baraja kralj pri kartah
rey de codornices hrestač (ptič)
Rey de Romanos rimski kralj (cesar) (nekoč v Nemčiji)
Rey Sabio (fig) David; = Alfonso el Sabio
en el tiempo del rey que rabió, en tiempo del rey Perico nekdaj, nekoč
alzar (por) rey za kralja oklicati
ni quitar, ni poner rey ne se v kaj vmešavati
servir al rey vojaščino služiti
vivir a cuerpo de rey (fig) živeti kot knez
no temer rey ni roque (fig) ne se bati ne vraga ne boga
tratar a cuerpo de rey kot kralja gostiti
cual el rey, tal la grey kakršen gospod, takšen sluga
los reyes kraljevi par
los Reyes Magos sveti trije kralji
(fiesta de) reyes praznik svetih treh kraljev (6.januar)

sella -ae, f (iz *sēd-la : sedēre; prim. lakonsko ἑλλά sedež, ἕδρα sedež, got. sitls sedež, stvnem. sezzal sedež, stvnem. satul sedlo, nem. Sessel sedež, nem. Sattel, ang. seat, saddle, sl. sedež, sedlo) stol, sedež: PL., CA., PETR., IUV., GELL., AUG. idr., in sella sedere CI., sella castrensis SUET.; preg.: duabus sellis sedere LAB. AP. SEN. RH. = sedet na dveh stolih = služiti dvema gospodoma (gospodarjema).

2. occ.
a) sella, popolno sella curūlis kurúlski stol, zložljivi stol z vdelano slonovino (po izvoru iz Etrurije, kjer so ga uporabljali na kraljevem vozu, s katerega so razsojali in delili pravico), na katerem so sedeli višji oblastniki; uporabljati so ga smeli cenzorji, konzuli, pretorji, oba kurulska edila, diktatorji in Jupitrov flamen (flamen Dialis): iussit vocari ad sellam CI., haec agebantur de sella CI., uradno, višje, tribunal suum iuxta praetoris urbani sellam collocavit C., sella in comitio positā L., consules ... positis sellis dilectum habebant L., meis contentus fascibus et sellis H.; meton.: CU. idr., Saturninus in eam familiam sellam curulem adtulit CI. višje oblastništvo.
b) prestol: munera portantis aurique eborisque talenta et sellam regni trabeamque insignia nostri V., sella aurea cum sceptro N.
c) učiteljska stolica, katedra: sella tibi erit in ludo CI. EP.
d) delavski stol: hominem in foro iubet sellam ponere et facere anulum CI., qui non illum ipsum sellae atque operis et quaestus cottidiani locum … salvum esse velint CI.
e) nosilni stol, ki so ga v poznejši dobi uporabljali namesto nosilnice (lectīca): sellā gestari MART. ali vehi PLIN. IUN., satis constitit … Agrippinam gestamine sellae Baias pervectam T., sellā per publicum incessit SUET., sella muliebris SUET., s celim izrazom sella gestatoria SUET. ali baiulatoria, fertoria, portatoria CAEL.
f) voznikov (vozniški, kočijaški) sedež, sedež na vozu: sellā qui primā sedens iugum flagello temperat PH.
g) sedlo: COD. I., COD. TH., sellae equestres SID., ad usum sellae VEG. za ježo.
h) stol za nočno potrebo, nočni stol, nekakšna priprava z nočno posodo, večja kahla: per vomitus et sellas MARC. po iztrebljanju navzgor in navzdol, po olajšanju zgoraj in spodaj; popolnoma sella pertusa CA. ali sella familiarica VARR.

señor moški spol gospod, gospodar, zapovednik, predstojnik; baron

señor de casa hišni gospodar
señor de edad starejši gospod
señor feudal fevdni gospod
señor de sí gospodar samega sebe; ki se zna obvladati
a tal señor, tal honor (ali a todo señor, todo honor) čast, komur čast (pripada)
ataviado a lo señor gosposko oblečen
su señor padre Vaš gospod oče
descansar (ali dormir) en el señor (fig) zaspati v Gospodu, umreti
echarla de gran señor (fig) prevzetovati
hacer el señor velikega gospoda igrati
V. es señor de hacer lo que le plazca Vi lahko naredite, kar hočete
le llevaron el Señor (fig) dali so mu poslednje zakramente
¡(pués) señor! no, no! neverjetno!
señores pl gospoda
¡señoras y señores! gospe in gospodje!
ninguno puede servir a dos señores nihče ne more služiti dvema gospodarjema

sentence¹ [séntəns] samostalnik
moder, poučen (iz)rek, sentenca
slovnica stavek
pravno sodba, razsodba, obsodba, kazen
arhaično mišljenje, mnenje, odločitev za neko stvar ali proti njej

under sentence of death pod smrtno kaznijo
sentence stress (accent) stavčni naglas
life sentence dosmrtna kazen (jeca)
simple (compound, principal, subordinate) sentence prost (zložen, glaven, podreden) stavek
the sentence was for war odločitev je bila (padla) za vojno
to pass sentence on, to pronounce sentence on izreči sodbo nad, obsoditi
to serve one's sentence (of imprisonment) (od)služiti (prestajati, odsedeti) svojo (zaporno) kazen

sequor, sequī, secūtus sum (prim. skr. sácatē, sácati (on) sledi, sákman- spremstvo, gr. ἕπομαι sledim, lat. secundus, secus (adv.), socius (iz *sok^u̯i̯os), secta, sector, lit. sekù, sèkti slediti, stvnem. beinsegga = lat. pedisequa)

1. slediti komu, čemu, iti, hoditi za kom, čim, po čem, (po)spremiti (spremljati) koga, kaj; abs.: i prae, sequar TER., abi prae ... iam ego sequar PL., funus interim procedit; sequimur TER. pridružimo se (mu), Helvetii cum omnibus suis carris secuti C., satellites Medi sequebantur N., servi sequentes H.; z acc.: iam sequor te, mater PL., ex urbe amicitiae causā Caesarem secuti C., magistratum in provinciam sequi N., praetorem quinque sequuntur te pueri H., sequi moechas H.; z neživim obj.: vallem L., vestigia alicuius, pressa signa pedum, iter O., viam CI., O., castra Neronis N. služiti pod Neronom, signa S., L., CU., LUCAN. iti (hoditi) za vojaškimi znamenji = hoditi v bojnem redu, držati se svoje vrste (poseb. na pohodu), držati se bojnega reda (bojne razporeditve), sequi signa alicuius L. služiti pod kom (kot vojak), sequi arma victricia V. potegniti z zmagovalcem, oprijeti se zmagovalca; o neživih subj.: sequebatur raeda CI., magna multitudo carrorum sequi Gallos consuevit C., sequitur de cortice sanguis V. (pri)teče za tem (na to) iz ..., sudor membra sequebatur V. je tekel po udih, zona bene te secuta H. = ki si si ga opasal ob pravem času, neque ... arborum te ... ulla ... sequetur H., gloria virtutem sequitur tamquam umbra CI., hac Troiana tenus fuerit fortuna secuta V. do tod naj je sledila ... = tu naj je bo konec, adulescentem sequitur felicissimus rerum exitus CU.; occ.
a) (sovražno) iti za kom, pritisniti (pritiskati) na koga, za kom, zasledovati, preganjati, poditi koga: hostes C., hostem vestigiis L., hostem pilo T., fugacem H., aliquem hastā V., feras O. goniti, poditi, pojati, fluctūs ad litora sequitur boreas V. podi, vali, damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur CI. bi ga morala zadeti kazen smrti v ognju (kazen sežiga); abs.: finem sequendi facere C.
b) (po)iskati kak kraj, poskusiti (skušati) priti (dospeti) kam: VAL. FL., FL. idr., Epirum, Formias CI. EP., regiones aequissimas C., Italiam V., Itala regna O., nares vicinitatem oris secutae sunt CI., pennis astra V., sidera voce (v pesmi) V.; metaf. iti, hoditi za čim, gnati se za čim, iskati kaj, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, težiti za čim, (po)paziti na kaj, imeti pazko na čem, misliti na kaj, na umu imeti kaj, ne moči ločiti se od česa, trdno se držati (oklepati) česa: PLIN. IUN., VELL., EUTR. idr., commodum matris TER., amicitiam fidemque populi Romani CI., amicitiam Atticorum N., alicuius fidem C. izročiti (zaupati) se komu v varstvo, eius (sc. Caesaris) gratiam C. potegniti z njim, držati z njim, otium N., otium ac tranquillitatem vitae CI. izvoliti si, iustitiam CI., amoenitatem et salubritatem CI., linguam et nomen L., mercedes H., quae nocuere H., spem vanam O. oklepati se praznega upa(nj)a (prazne nade), video meliora proboque, deteriora sequor O., ferro extrema sequi V. z mečem iskati (svoj) konec = ubiti (usmrtiti) se z mečem, narediti samomor z mečem, id sequor, ut ... CI. grem na to, merim na to; z inf.: pluresque sequor disponere causas LUCR.

2. (časovno, po časovnem redu) slediti komu, čemu, priti (prihajati) za čim, naslediti (nasledovati) koga, kaj, slediti komu, čemu; abs.: ut posuimus initia, sic cetera sequentur CI. EP., ea, quae secuta est, hieme C., increpuit, sequitur clamor V., secutum est bellum Africanum CI. ali illud N., tantae discoriae secutae sunt CI. toliki razpori so potem nastali, do takšnih sporov (nasprotij, razprtij) je potem prišlo, ea, quae sequuntur CI. = in tako dalje (itd.), sequitur illa divisio CI. ali sequitur, ut doceam CI. ali sequitur videre de eo, quod ... DIG. na vrsti je, na vrsto prihaja, sledi; pogosto pt. pr. sequēns -entis ali pt. pf. secūtus 3 sledeč, ki sledi, ki je sledil, naslednji: sequens annus HIRT., PLIN., sequenti anno L., EUTR., sequenti die L., AUCT. B. HISP., secuto die PLIN., sequenti tempore N., secutis temporibus T., secuta aetas PLIN., sequenti volumine PLIN., Africanus sequens PLIN. mlajši, sequenti senatu PLIN. IUN.; podobno secuturo Phoebo LUCAN.; z acc.: aestatem autumnus sequitur ENN., sequitur hunc annum nobilis clade Caudinā pax L., tonitrum secuti nimbi O., lacrimae sunt verba secutae O., dicta fides sequitur O., dicta sic voce sequi V. tako odgovoriti na besede, verba ducis VAL. FL. govoriti besede za vojskovodjem; s post: VARR., HIER. idr., post illas datas litteras secuta est summa contentio de domo CI. se je razvnel silen boj, meminit post gloriam invidiam sequi S. Od tod subst.
a) sequēns -entis, n (= epitheton) beseda slednica, pridevek, epíteton: Q.
b) sequentia -ium, n naslednje, sledeče, poznejše: T. Metaf. sequi
a) slediti, sam od sebe (sam po sebi) priti (prihajati), (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, znajti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, priti (prihajati) na dan, uspe(va)ti, posrečiti se: non quaesitum esse numerum, sed secutum CI., quo minus gloriam petebat, eo magis sequebatur S., nec vox aut verba sequuntur V., si modo verba sequantur O., verbaque provisam rem non invita sequentur H., non omnia nos ducentes ex Graeco sequuntur Q., refert autem, in quantum hic tropus oratorem sequatur Q., quae (sc. laus) tum est pulcherrima, cum sequitur, non cum arcessitur Q., qui (sc. decor) est in dicendo ... pulcherrimus, sed cum sequitur, non cum affectatur Q., sequi gloria, non appeti debet PLIN. IUN.
b) slediti = nastopiti (nastopati) kot nasledek (posledica, rezultat) kakega vzroka ali učinka, biti nasledek (posledica, rezultat) česa, iziti (izhajati) iz česa, izvirati iz česa: modo ne summa turpido sequatur CI., poena, quae illud scelus sequeretur CI., dispares mores disparia studia sequuntur CI., an mediocre discrimen opinionis secuturum ex hac re putetis? L., fortunae eventus varii sequebantur C., morsum praesens mors sequitur CU., crescentem sequitur cura pecuniam H.; occ. (o logičnem sklepanju) sequitur z ut (iz tega) sledi = potem, potemtakem, torej, zato, zatorej: si hoc enuntiatum verum non est, sequitur, ut falsum sit CI., nempe sequitur, ut hoc subiciatur Q.; redkeje z ACI: sequitur vitam beatam virtute confici CI.; poklas.: inde et illud sequitur, ut ... SEN. PH., unde sequitur, ut ... AUG.; z inf.: sequitur de usucapione dicere DIG.

3. lahko ali rad slediti, vda(ja)ti se, ukloniti (uklanjati) se, lahko (zlahka, rad) se dati (pustiti) izpuliti (izru(va)ti, izdreti (izdirati), potegniti iz česa), lahko (zlahka, rad) (pr)iti (ven) iz česa: herbae celerius rumpuntur quam sequuntur VARR., ipse (sc. ramus) volens facilisque sequetur V., id quoque (sc. lignum) vix sequitur O., scrutantīs quā evellant telum non sequitur L., cera mollis sequēnsque digitos POETA AP. PLIN. IUN.; metaf. slediti = hoditi po stopinjah koga, pokoriti se komu, čemu, izpolniti (izpolnjevati), zadostiti (zadoščati, zadostovati) čemu, prije(ma)ti (držati) se česa, ravnati se po kom, čem, zgledovati se po kom, čem, posnemati koga, kaj, prista(ja)ti na kaj, oprije(ma)ti se koga, česa, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, stopiti (stopati) na stran koga, povezati (povezovati) se s kom, pridružiti (pridruževati) se komu, potegniti (potegovati), (po)vleči s kom: si senatus sequatur C., plerique ... Scipionis sententiam sequuntur C., sequi consilium, leges, rationem, sectam, vos vestrumque factum, alterum, amicum vel bellum patriae inferentem CI., naturam optimam bene vivendi ducem CI., viribus corporis animum C. zadoščati zahtevam poguma, exemplum N., imperium CU., responsa (sc. oraculi) V., patrem sequuntur liberi L. stan otrok se ravna po očetovem stanu.

4. (v last, kot delež) komu pripasti (pripadati), priti (prihajati), preiti (prehajati) v delež koga: CA. AP. PRISC., PLIN. idr., urbes captae Aetolos sequerentur L., heredes monumentum ne sequeretur H., etiam plumbum eum sequetur DIG. – Star. act. soobl. sequō -ere: GELL., PRISC.; inf. pr. sequi (s pass. pomenom): CORN.

service² [sə́:vis]

1. samostalnik
služba, služenje; posel, delo; javna, državna služba; usluga, podpora, pomoč, ustrežljivost; nasvet; servis, namizni pribor; (po)strežba; servis, stalna služba prometnih sredstev na kaki progi
šport servis
pravno dostavitev, vročitev; dovod, oskrba (z vodo, plinom, elektriko itd.)
navtika vrvice za povezovanjc koncev vrvi, da se ne trgajo
cerkev maša, obred, ceremonija
množina vojska, mornarica in letalstvo

service in the field vojna služba, na bojišču
service by publication objava, oznanilo po tisku
active service aktivna služba, službovanje
burial service pogrebni obred
the Civil Service civilne (nevojaške) službe (ustanove), civilna uprava
dessert service pribor za poobedek
divine service cerkev maša, služba božja
full (plain) service cerkev péta (tiha, brana) maša
hard service težka služba
On Her (His) Majesty's Service (krajšava O. H. M. S.) "uradno", poštnina plačana pavšalno (napis na uradnih pošiljkah)
marriage service poročni obred
personal service osebna vročitev
public services javne službe, ustanove
secret-service money tajni fondi
telephone service telefonska služba
universal service splošna vojaška obveznost
I am at your service na uslugo sem vam
he asked me for my service prosil me je za (mojo) pomoč
to attend service prisostvovati cerkvenemu obredu
to be in active service biti v aktivni službi
to be dismissed from the service biti odpuščen iz vojske (mornarice)
will you do me a service? mi hočete (boste) napravili uslugo?
to go to (the) service iti v cerkev k obredu
he has great services for his country (on) ima velike zasluge za (svojo) domovino
to hold (to conduct) a service cerkev maševati
I hope it may be of service to you upam, da vam bo to kaj koristilo
to offer (to tender) one's services ponuditi svoje usluge
to render a service napraviti uslugo
to see (much) service (dolgo) služiti (službovati); imeti izkušnje (zlasti kot vojak ali mornar)
this dress has seen much service ta obleka je bila dolgo časa nošena
to take service with s.o. vzeti službo pri kom
to take s.o. into one's service vzeti koga v (svojo) službo

2. pridevnik
ki je v aktivni službi; služabniški, poselski; služben, obraten, posloven

service work socialno skrbstvo v obratu (tovarni)

3. prehodni glagol
tehnično natančno pregledati (popraviti) (a car avto)
vzdrževati v dobrem stanju

servicio moški spol služba; postrežba; poslovanje, obrat; promet; vojaška služba; služinčad; namizna posoda, servis; nočna posoda; šport sérvis; klistir

servicio activo aktivna služba
servicio aéreo letalska služba (promet)
servicio de (ali para) té (café) čajni (kavni) servis
servicio corporal tlaka
servicio de correos, servicio postal poštna služba (promet)
servicio de cuartel služba v vojašnici
servicio de incendios požarna bramba
servicio de manicura neseser za manikiro
servicio de mesa namizni servis
servicio militar vojaška služba
servicio telefónico telefonska služba
horas de servicio uradne ure, obratovalni čas
mozo de servicio služabnik
mujer de servicio servirka
oficial en servicio ordonančni (dežurni) častnik
de servicio službujoč, dežuren
estar en el servicio vojaščino služiti
estar en (ali al) servicio de biti v službi pri
estoy al servicio de V. Vaš sluga (vljudnostna formula)
hacer el servicio služiti, službo opravljati
prestar servicio (en) služiti (pri)
prestar un servicio, rendir un servicio napraviti uslugo
retirarse del servicio iti v pokoj
ofrecer sus servicios ponuditi svoje usluge
tener servicio imeti službo

servizio m (pl. -zi)

1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred

2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati

3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren

4. radio publ. poročilo, reportaža

5. pren. usluga

6. ekon.
servizi pl. usluge

7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba

8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba

9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis

10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)

11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije

12. šport servis